Kam z viški hrane iz trgovin?

Pravni red in praksa v Sloveniji do leta 2010 nista dopuščala upravljanja presežkov hrane, zato smo letno zavrgli ogromno količino hrane. Po tem pa so se na tem področju začele razne aktivnosti in spremembe.

Zakonodaja se je z zgledi in izkušnjami iz tujine spremenila toliko, da se od 2013 neprodane (sveže) hrane neposredno po zaprtju trgovin ne zavrže, pač pa se jo lahko dostavi socialno ogroženim. Novi pravilnik iz leta 2014 o splošnem označevanju predpakiranih živil dovoljuje, da se živilski izdelki z oznako »uporabno najmanj do«, kar opredeljuje minimalno trajnost, odslej prodajajo tudi po preteku tega roka, saj naj bi bilo njihovo uživanje, kot zagotavljajo pristojni, še vedno varno. Do kdaj pa bodo res še vedno neoporečna za uživanje, bo moral po novem skrbeti trgovec, ki bo živilo prodajal. Pri tem gre predvsem za izdelke, kot so riž, testenine, zdrob, polenta, kava, suhi fižol, marmelada, olje, sokovi …, in ne za hitro pokvarljiva živila z oznako »porabiti do«

S temi spremembami naj bi po besedah ministra za kmetijstvo Dejana Židana, uspešno znižali količine zavržene hrane. Po svetu se namreč skupaj zavrže kar tretjina hrane, samo v Sloveniji pa približno 82 kilogramov hrane na prebivalca na leto. Humanitarne organizacije naj bi tako lažje upravljale presežke, saj zdaj ne bodo pod takšnim pritiskom zaradi lovljenja določenih rokov trajnosti. Poleg tega so doslej težje prišli do njih, saj jim jih trgovci zaradi zakonskih določb, da je treba hrano po pretečenem roku predati pooblaščenim prevzemnikom bioloških odpadkov, niso želeli donirati, da se ne bi znašli v prekršku, zdaj pa jih bodo lahko na lastno odgovornost prodajali tudi po preteku datuma minimalne trajnosti ali jih donirali. Slovenske trgovine zdaj na ta račun lažje in bolj učinkovito aktivno sodelujejo s številnimi humanitarnimi organizacijami.

Vida Verdev

Asistentka

Podobne objave

Oddaj komentar