Mediatizacija je potrkala tudi na naša vrata

V 20. stoletju so prevladovali tradicionalni množični mediji, ki so kot komunikacijski kanal služili za doseganje potrošnikov, javnosti in različnih deležnikov. Ker so ustvarjali in prenašali pomen, so odnosi z mediji postali ključen del odnosov z javnostmi. Vendar pa so mediji kmalu postali prezasičeni z različnimi sporočili za javnost – nekateri so celo napovedovali, da so njihova vrata zaprta zanje in za druga komunikacijska orodja odnosov z mediji. Hkrati je pri tem veliko vlogo igral tudi kapital, saj je vse bolj narekoval vsebino medijev. Digitalna doba, nove tehnologije in novi načini doseganja deležnikov pa so nato s seboj  prinesli izzive, zaradi katerih se področje odnosov z javnostmi spreminja zelo hitro, pri tem pa odnosi z mediji predstavljajo vedno manjši del dela komunikatorjev.

Še pomembneje pa je, da je digitalna doba odprla vrata množičnega komuniciranja tudi širokemu naboru novih akterjev. Tako so se lahko podjetja, organizacije, skupine, družine in posamezniki začeli pojavljati na spletu in postali sami svoj medij. Zgodila se je torej mediatizacija – z njeno pomočjo organizacije klasičnih medijev za posredovanje informacij o sebi ne potrebujejo več v takšni meri, kot so jih potrebovale v času pred digitalno dobo. Sedaj lahko same ustvarijo, nadzorujejo in posredujejo vsebino, ki jo želijo.

In kako se mediatizacija odraža v praksi?
To so pravzaprav nove prakse, ki jih prevzemajo strokovnjaki na področju odnosov z javnostmi in se z njihovo pomočjo prilagajajo spremembam.

Strategija vsebine: Ena izmed novih praks je strategija vsebine, sistematičen plan za ustvarjanje, dostavljanje in urejanje vsebine na različnih platformah. Na Propiaru to udejanjamo predvsem s pripravo digitalnih strategij, na podlagi katerih ustvarjamo objave za družbena omrežja naših naročnikov. Ob tem med drugim vedno upoštevamo, komu je vsebina namenjena, na katerih kanalih jo bomo posredovali ter kakšna vsebina je za naše ciljno občinstvo zanimiva. Ko torej pripravljamo Facebook objave za enega naših naročnikov, imamo v mislih, da so namenjene Majdi, stari 48 let ter Bogdanu, staremu 45 let, ki imata družino, sta zaposlena, a imata različno izobrazbo. Ob tem upoštevamo tudi, da si Majda in Bogdan ne želita zgolj suhoparnih objav o ponudbi naročnika, pač pa želita od naročnikove Facebook strani nekaj več – koristne nasvete v povezavi z naročnikovimi izdelki in storitvami ter uporabne informacije.

Vsebinski marketing ali tako imenovano zgodbičenje, pripovedovanje zgodb: Druga izmed novih praks je vsebinski marketing ali ustvarjanje različnih pomembnih vsebin, ki pritegnejo pozornost in spodbudijo zavzetost občinstva. Ste že kdaj odprli oglasni letak nekega trgovca in v njem ob na primer ponudbi mlečnih izdelkov zasledili tekst o sirih, ki vam sporoča, da ti navdušujejo s svojo značilno aromo, popestrijo marsikatero jed, hkrati pa se odlično podajo k sadju in oreščkom ter so popolna izbira za prigrizek? Če torej vaš oglasni letak iz nabiralnika roma naravnost v smeti, ga naslednjič raje prelistajte in na praktičnem primeru spoznajte delček vsebinskega marketinga.

Izvirno oglaševanje: Tretja izmed novih praks pa je izvirno oglaševanje. Izvirno oglaševanje pomeni oglaševanje, ki se prilagaja obliki in funkciji platforme, na kateri se pojavlja – ste že kdaj »boostali« objavo na Facebooku? No, potem ste tudi vi izvirno oglaševali.

Znamčno novinarstvo: Kaj pa ste mogoče že prebrali kakšnega izmed zapisov na naši spletni strani pod rubriko »objavljamo«? Če ste, potem ste naleteli na primer znamčnega novinarstva, ki z uporabo novinarskih veščin ustvarja tako vsebino, s pomočjo katere promovira znamko.

Področje odnosov z javnosti se torej spreminja – z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij so se zmanjšali stroški medijske produkcije in distribucije, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo organizacije obšle tradicionalne medije pri neposrednim doseganju deležnikov.

Vida Verdev

Asistentka

Objave istega avtorja

Oddaj komentar