Vsaka organizacija ima svojo zgodbo – kakšna je vaša?

Izmenjava izkušenj skozi zgodbe ni značilna le za prijateljski klepet v neformalnem okolju, pač pa se pojavlja tudi v različnih poklicih kot dober način izmenjave in utrjevanja znanja. Moč pripovedovanja zgodb tiči prav v tem, da nam pomaga osmisliti kompleksne ideje, posredovati pravila in vrednote, deliti znanje ter razviti zaupanje in zavezanost – vse to pa so pozitivni učinki, ki jih želimo doseči tudi v organizacijah.

Enega prvih druženj s sodelavci v Propiaru se spominjam po teambuildingu, na katerem smo družno določili vrednote in vizijo podjetja ter vzpostavili zaupanje in povezanost ekipe. Srečanje je bilo pomembno tudi zato, ker je na njem direktorica z nami delila svoje izkušnje, govorila o zgodovini oziroma začetkih podjetja in preteklih primerih ter izzivih. Tako smo skupaj osmislili preteklost in dobili vpogled v to, kaj kot kolektiv pričakujemo v prihodnosti ter kakšna je naša vizija. Zgodbe si s sodelavci pripovedujemo tudi na dnevni ravni – med kosilom, ko govorimo o anekdotah z dogodkov ali sestankov, med možganskimi nevihtami (t.i. brainstormingi), ko poleg predlogov delimo svoje izkušnje s podobnimi primeri, in na tedenskih kolegijih, na katerih analiziramo izzive preteklega tedna, pri čemer vsak opiše pomembne naloge, s katerimi se je soočal, pove o izidu posameznega projekta ter opiše odzive vpletenih. Ker je eden namenov zgodbičenja v organizacijah prenos t. i. tihega znanja (znanja, ki ga težko posredujemo v zapisani ali vizualni obliki, npr. sposobnost vodenja projektov), na kolegijih še posebej cenimo priporočila nadrejenih, ki nam skozi pretekle primere in lastne izkušnje povedo, kako bi se pri delu lahko še izboljšali.

Pripovedovanje zgodb oziroma zgodbičenje je v organizacijah torej lahko učinkovito sredstvo za:
1. Prenašanje norm in vrednot. Na že opisanem teambuildingu smo Propiarovci na podlagi skupnih vrednost oblikovali vizijo našega podjetja, ki se glasi: Propiar temelji na močni in zaupanja vredni ekipi, ki jo odlikujejo predanost, odgovornost ter lojalnost. Smo gonilci razvoja v slovenski stroki odnosov z javnostmi, ki s svojo strokovnostjo in specializiranostjo v različna področja komuniciranja ustvarjamo trende ter upravljamo spremembe.
Naša vizija je hkrati tudi zgodba, ki jo za lažje uvajanje in razumevanje narave dela posredujemo vsakemu novemu članu ekipe.

2. Razvijanje zaupanja in zavezanosti. Bolj ali manj osebne zgodbe iz naše preteklosti (denimo osebna zgodba naše direktorice o karierni poti, ki jo je vodila do ustanovitve podjetja) povedo zelo veliko o naši usposobljenosti in zavezanosti podjetju ter viziji. Zgodbe, ki zadevajo naše delo v podjetju, radi delimo tudi z novimi zaposlenimi: od tega, kako poteka »tipičen« delovni dan, do tega, s kakšnimi izzivi in uspehi smo se zaposleni že soočali ter kako smo jih premagali in proslavili. Primer vizualne upodobitve naše zgodbe je tudi vzpostavitev »zidu slave«, ki nas in prišleke pozdravi ob prihodu v prostore Propiar – z njim obiskovalcem odstiramo utrinke našega dela pa tudi vrednote in vizijo, ki ji sledimo, ekipi Propiar pa zid, na katerem so zbrani pomembni trenutki in dosežki, služi kot potrditev dobrega dela in opomnik za ohranjanje zavezanosti podjetju.

3. Deljenje tihega znanja. Točka, ki je povezana tudi z razvijanjem zaupanja in zavezanosti, zadeva deljenje osebnih izkušenj oziroma tihega znanja, temelječega na praksi. Nadrejeni in sodelavci, ki so v podjetju že dlje časa, prevzemajo vlogo naših mentorjev in vzornikov, kar je še zlasti pomembno pri usposabljanju novih zaposlenih. V Propiaru smo pri tem naredili še korak naprej in organizirali Apropó, projekt z mislijo na mlade, ki mu pravimo tudi bootcamp odnosov z javnostmi. Projekt kot učinkovito sredstvo za deljenje tihega znanja uporaba zgodbičenje, saj poteka v obliki predavanj, predstavitev dobrih primerov in izvedbe prakse v agenciji (zaposleni pri tem prevzemamo vlogo mentorjev, ki skozi zgodbe posredujemo svoja znanja in izkušnje).

4. Ustvarjanje čustvene povezanosti. Zgodbe, ki se dotikajo naših čustev, so tiste, ki jih najraje poslušamo in si jih zapomnimo. Sposobnost vplivanja na čustva pa imajo predvsem tiste zgodbe, ki zadevajo nepravilnosti oziroma odstopanja v našem vsakdanu in situacije, ki se razlikujejo od pričakovanih. Zgodb o nepričakovanih situacijah, v katerih je bil ogrožen naš občutek nadzora (npr. nad projektom, dogodkom) nam v podjetju, zlasti pri delu na področju odnosov z javnostmi, zagotovo ne manjka. Takšne zgodbe vsebujejo čustvene odzive (ko ti gre »vse« narobe je hladnokrvnost pač težko ohraniti), a prav zaradi tega posredujejo znanje, ki je lahko zapomnljivo in nam (ali našim sodelavcem) koristi v prihodnjih tovrstnih situacijah. Dobra in »živa« zgodba, v katero so vpeta čustva, bo poslušalcu vedno ponudila nadomestno izkušnjo in s tem lažje razumevanje ključnih konceptov situacije.

Zgoraj navedeni primeri razkrivajo, kako razširjene so zgodbe v našem vsakdanu. Z vključevanjem različnih oseb, vsebin, celo dramatičnih zapletov, lahko v vsaki organizaciji prenašamo znanje, vizijo, norme in vzpostavljamo zaupanje veliko bolj uspešno kot zgolj s kategorizacijo, statističnimi podatki in suhoparno analizo. Za konec naj dodam še predlog ali zabaven izziv: tudi vi razmislite, kako bi lahko v vašem podjetju oziroma organizaciji zgodbičenje uporabili kot uspešno sredstvo za deljenje znanja, socializacijo novih zaposlenih, izboljšanje odnosov in razvoj novih projektov.

Dobre zgodbe pišejo podjetja, ki jih živijo.

 

Viri in nadaljnje branje:
Sole, Deborah in Daniel Gray Wilson. 2002. Storytelling in Organizations: The power and traps of usingstories to share knowledge in organizations. Cambridge: Harvard Graduate School of Education. Dostopno prek: http://www.providersedge.com/docs/km_articles/Storytelling_in_Organizations.pdf.

Deli na socialnih omrežjih

Julija Csipö

Mlajša svetovalka

Objave istega avtorja

Oddaj komentar