Koprivnikar: Pri javnih naročilih pogrešam več drznosti

S temi besedami je minister za javno upravo Boris Koprivnikar naslovil udeležence 5. kongresa javnega naročanja, ki so se znova zbrali v Portorožu. S spremembo sistema javnega naročanja, ki jo je aprila prinesel nov Zakon o javnem naročanju, se ponudnikom in naročnikom poraja več vprašanj kot odgovorov. Minister napoveduje tudi postopno spremembo sistema pravnega varstva. 

Kaj je ZJN-3 prinesel naročnikom in kaj ponudnikom? Kdo ima več ugodnosti in kaj sprememba sistema pomeni za mala, srednja in velika podjetja? Kateri so naječji izzivi v praksi?Na ta in podobna vprašanja so želeli odgovoriti sodelujoči na Kongresu javnega naročanja. Uradni list Republike Slovenije je kot organizator kongresa velik pomen namenil praktičnim vidikom uporabe sistema javnih naročilih, o čemer so v veliki meri spregovorili tudi govorniki.

Copyright: Matia Scukovt
5. Kongres javnega naročanja je v Portorožu zbral več kot 200 naročnikov in ponudnikov v sistemu javnega naročanja.

»Cilj sistema javnega naročanja je, da postane še bolj transparenten, gospodarnejši in bolj odprt za vse ponudnike, kar pomeni, da vsem omogoča enake možnosti za oddajo naročila. To novi Zakon o javnem naročanju zagotavlja,« je prepričan Koprivnikar. Dodaja, da si želi pri javnih naročilih več drznosti in ne vedno izbire lažje poti. V prihodnosti se bo potrebno oddaljiti od jasnega opredeljevanja tehničnih zahtev in ponudnikom predstaviti problem. Ideja in rešitev pa bo stvar vsakega ponudnika, ki bo z inovativnostjo lahko prepričal naročnika in ob ustrezni oddaji javnega naročila slednje tudi pridobil. Sistem javnega naročanja je potrebno narediti manj formalen, bolj premišljen in usmerjen v inovativnost.

Po novem zakonu je ponudnikom omogočena hitrejša priprava ponudbe, saj morajo dejansko do roka za prejem ponudb predložiti v okviru ponudbene dokumentacije le obrazec ponudbe, ponudbeni predračun in izjavo ESPD, medtem ko jim drugih dokazil še ni potrebno prilagati, ampak so to dolžni storiti na poziv naročnika, v kolikor je njihova ponudba ekonomsko najugodnejša. V praksi veliko dilem naročnikom in ponudnikom povzroča vprašanje dopustnega dopolnjevanja ponudb, ponudniki pa se soočajo s spremenjenimi pravili vpogleda.

Borut Smrdel, predsednik državne revizijske komisije o dosedanji praksi v zvezi z revizijskimi postopki, ki zadevajo nov zakon, ni mogel govoriti, saj bo za to potrebnega nekoliko več časa. Smrdel opozarja, da je tako za naročnike kot tudi ponudnike ob novi zakonodaji zelo pomembno izobraževanje. Sledenje navodilom in ustrezna interpretacija zakonskih določil je namreč prvi korak do uspešno oddane ponudbe in dobljenega posla.

Deli na socialnih omrežjih

Tilen Lamut

Svetovalec

Podobne objave

Oddaj komentar