Kako pravilno uporabiti predlog »prek« oziroma »preko«?

Predloga »prek« in »preko« sta enakovredna, vendar se raba obeh odsvetuje. Še več, če želimo s predlogom izraziti sredstvo ali posrednika, je njegova raba – strogo rečeno – prepovedana, če pa z njim želimo ubesediti premik ali količino, je zapis predloga odsvetovan. Vaša besedila bodo tako slovnično najbolj pravilna, če se obravnavanima predlogoma v celoti izognete in ju nadomestite z drugimi besedami.

Pri pisanju različnih besedil je precej priljubljena uporaba predloga »prek« oziroma »preko«, a ga le malokdo uporablja pravilno. Predlog se v naših besedilih verjetno tako pogosto znajde zaradi njegove dandanašnje razširjene in vsesplošne uporabe – le kdo ne kupuje prekspleta in si ne dopisuje prek elektronske pošte?

Ravno zaradi tega sta nam »prek« oziroma »preko« hitro zlezla pod kožo, pa vendar bi bilo dobro, da enkrat za vselej razčistimo, kakšna je njuna pravilna raba – navsezadnje smo komunikatorji tudi tekstopisci in spodobi se, da imamo slovnična pravila v mezincu.

Besedi sta enakovredni, vendar se njuna uporaba odsvetuje

Čeprav sta besedi enakovredni, je bolje, da za njiju najdete zamenjavo – saj veste, slovenščina ne bi bila tako zelo lep jezik, če tu pa tam ne bi stvari malce zapletla. Že stari pravopisi so namreč obliko »preko« preganjali in jo označili kot neslovensko, lektorji pa se tega držijo še danes – navada je očitno res železna srajca. Prav tako se med lektorji pojavlja očitek, da gre za zastarelo besedo.

Prepovedana uporaba pri izražanju sredstva ali posrednika

Kljub temu, da sta različici predloga »prek« ali »preko« enakovredni, so se naši jezikoslovci odločili, da predloga nikakor ne smemo uporabljati v primeru, kadar se ta uporablja za izražanje sredstva ali posrednika. SSKJ tovrstno rabo označuje kot »neustaljeno«, Slovenski pravopis 2001pa celo kot prepovedano in svetuje nadomestilo s predlogom »po«.

Se še spomnite dopisovanja prek elektronske pošte iz zgornjega odstavka? Gre za odličen primer napačne rabe predloga, saj se ta nanaša na sredstvo. V takih primerih namesto »prek« oziroma »preko« raje uporabimo predlog »po« – »dopisovanje po elektronski pošti«.

Odsvetovana uporaba pri izražanju gibanja in količine

Velikokrat se omenjen predlog prikrade tudi v povedi, ki izražajo gibanje na drugo stran. Ko boste naslednjič po radiu zaslišali, da »meje ne prečkajte preko mejnega prehoda Dragonja, saj tam nastajajo zastoji«, potem veste, da tudi spikerju »prek« in »preko« povzročata preglavice. Na Hrvaško namreč potujemo skozi Dragonjo, v Avstrijo pa na primer skozi Šentilj. Kadar torej želimo predlog uporabiti za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, namesto »prek« oziroma »preko« uporabimo skozi ali čez. Mogoče pa vam bo lažje, če kot primer navedemo znan slovenski pregovor: mladost je norost, čez potok skače, kjer je most. Mladost tako skače čez in ne prek mostu.

Kako pa je z uporabo obeh predlogov pri izražanju količine? Tudi tukaj se namreč predlog(a) pogosto uporablja(ta), na primer: »projekt je znašal prek(o) pet milijonov evrov«. V takšnih primerih je najbolje, da predlog nadomestimo z besedno zvezo »več kot« in tako zaključimo, da je »projekt znašal več kot pet milijonov evrov«.

Kakšen je torej nauk današnje zgodbe?

  • Kadar želimo predlog prek(o) uporabiti za izražanje sredstva ali posrednika, raje uporabimo predlog po: dopisovanje prek(o) elektronske pošte naj tako postane dopisovanje po elektronski pošti.
  • Kadar želimo predlog uporabiti za izražanje gibanja na drugo stran, ga raje nadomestimo s čez ali skozi: naslednjič se tako na Hrvaško ne bomo odpravili preko Kopra, pač pa skozi Koper.
  • Kadar pa bomo želeli izraziti presežno količino, bomo namesto prek(o) zapisali več kot: ob naslednjih popustih tako ne boste zapravili prek(o) 100 evrov, pač pa nekaj več kot 100 evrov.

***

V pomoč so nam bili viri:

Share this article

Similar posts

Leave a comment