Spravite svojo zgodbo na papir

Se je tudi vam že zgodilo? V glavi ste sestavili krasno zgodbo in točno veste, kaj želijo slišati bralci ali vaši prijatelji. Z navdušenjem sedete za računalnik ali pred list papirja in pričnete pisati … a kaj, ko besede nikakor ne stečejo tako, kot ste si jih zamislili, končno sporočilo pa niti približno ni takšno, kot ste ga želeli predstaviti. Kako svoje misli preliti na papir, da bo zapis deloval kot koherentna vsebina in ne le tok zavesti?

Kapljici črnila uspe pripraviti k premišljevanju milijone. – Lord Byron

Ko smo postavljeni v vlogo pisca besedil (ne glede na to, ali pišemo za naročnika, promocijo lastnega podjetja ali pa je besedilo zasebne narave), ne dobimo nikakršnih navodil, kako naše misli sestaviti v razumljivo celoto. Tako se moramo povezovanja in poliranja ključnih točk, ki jih želimo sporočiti, lotiti kar sami, četudi je rezultat na začetku negotov in zavit v meglico.

Pisanje je razmišljanje, razmišljanje pa je naporno. Pisanje je tudi sporočanje in vsak komunikator ve, da je jasno sporočanje precej težaško delo. Če temu želimo dodati še kanec ustvarjalnosti, se najbrž  strinjamo, da zna biti pisanje kar zapletena reč? Ker ne obstoji le en popoln način ali postopek pisanja, ki bo deloval za vsakogar, vam v nadaljevanju predstavljam tri metode, ki vam morebiti pomagajo bežeče misli ujeti v razumljiv zapis.

Strukturirano pisanje

V svoji knjigi A Writer’s Coach scenarist in pisatelj Jack Hart priporoča, da se pisanja lotite po t. i. metodi tesarja. Tesar vedno najprej sestavi leseno konstrukcijo, ki jo nato olepša in izpopolni. Lahko bi jo poimenovali tudi metoda lončarja ali kiparja – ključno je, da najprej sestavite koncept, nepopolno formo besedila, nato pa do potankosti obdelate posamezne sestavne dele (odstavke) in zaključne finese (izpopolnjene stavke).

Pisanje si tako strukturirate po naslednjem postopku:

1. Iskanje in izbor ideje za besedilo
2. Priprava ključnih točk oziroma oris besedila
3. Pisanje grobega osnutka
4. Pregled koherentnosti vsebine in posameznih odstavkov
5. Urejanje in piljenje posameznih stavkov

Pisanje je zame preprosto razmišljanje skozi prste. – Isaac Asimov

Prosto pisanje

Prosto pisanje ali »freewriting« spominja na tok zavesti, ki ga sproti prelivate na papir. Pri tem postopku preprosto pričnete s pisanjem o določeni temi in pišete čim hitreje, ne da bi vedeli, kako se bo zaključilo vaše besedilo. Prosto pisanje vam lahko pomaga, ko se znajdete v t. i. pisateljski blokadi, saj spodbuja ustvarjalno razmišljanje, osebno pa ga najpogosteje uporabljamo, ko pišemo dnevniške zapise.

Postopek svobodnega pisanja je sledeč:

1. Hiter zapis idej
2. Iskanje bistva oziroma rdeče niti
3. Kritični pregled vsebine in gradnja ključne ideje
4. Urejanje posameznih odstavkov in stavkov

Ta metoda naj bi povečala ustvarjalnost, saj po besedah pisatelja Marka Levyja »prosto pisanje pripravi možgane do tega, da razmišljamo dlje, globlje in bolj nekonvencionalno, kot to počnemo običajno. […] Svobodno pisanje bi lahko imenovali oblika prisilne ustvarjalnosti.«

Vsi, ki pišejo, poznajo zapeljivost pripovedi. – Bernhard Pörksen

Metoda pletilca

Medtem ko se pri strukturiranem in prostem pisanju urejanja lotimo nazadnje, pri »pletenju« vsebino izpopolnjujemo in poliramo sproti. Pri tej metodi med pisanjem zapisano po nekaj stavkih vedno znova prebirajte, ocenjujte in prilagajajte – tako boste sproti videli, če ste v polnosti zajeli sporočilo, ki se vam poraja v mislih. Ta način se zdi nekoliko primernejši za izkušene pisce, saj bi začetnik porabil veliko časa za kreiranje premišljenih odstavkov, brez vnaprejšnjega vedenja kje in kako se bo sporočilo končalo.

In katera metoda je najljubša meni? To predvsem zavisi od tipa besedila – kadar pišem za naročnike, predvsem tiste, s katerimi delamo že dolgo in jih že dodobra poznam, se lotim strukturiranega pisanja v skladu z dogovorjenim slogom. Kadar pa je besedilo osebnejše, dopušča ustvarjalnost ali ko nimam posebnih izhodišč, je pisanje svobodno, brez vnaprej določenega načrta. Včasih se sicer ne izide čisto tako, kot je bilo planirano na začetku, kar to ni nujno slabo – velikokrat tekom pisanja razvijemo zanimivejše in močnejše sporočilo z dodano osebno noto. Ne glede na to, za katero metodo se boste odločili, začnite preprosto tako, da pišete. Ali kot pravi Stephen King, »če želite biti dober pisec, počnite dve stvari: veliko berite in pišite.«


Viri:

  • Hart, Jack R. 2006. A Writer’s Coach: An Editor’s Guide to Words That Work
  • Levy, Mark. 2010. Accidental Genius: Using Writing to Generate Your Best Ideas, Insight, and Content
Deli na socialnih omrežjih

Julija Csipö

Svetovalka

Objave istega avtorja

Oddaj komentar