Razbijam zmote o učenju

Naši možgani se hitreje učijo na prostem

V današnjem času močan interes vzbuja ustvarjanje okolij za uspešno učenje. Znanja in veščine, ki jih osvojimo v varnem, intelektualno izzivalnem in mirnem okolju, v naših možganih ostanejo dlje, poleg tega pa takšno okolje spodbuja radovednost, raziskovanje, multisenzorno zaznavanje in čut za estetiko.

 

Najbolj so me navdušile naslednje zmote o učenju:

  • Možgani so kot računalnik

Možgani se od njega razlikujejo po mnogih pomembnih lastnosti. Računalniku lahko zmanjka spomina, učna zmogljivost možganov pa je tako rekoč neomejena.

  • Vse poteka na zavestni ravni

Ljudje funkcioniramo na podlagi veščin, znanja in prepričanj, do katerih imamo malo ali skoraj nobenega zavestnega pristopa in jih opravljamo z majhno ali celo nično stopnjo zavestne pozornosti, kar se imenuje nezavedna kompetentnost.

  • Čustva in razum so med seboj ločeni

V vsakdanjem življenju čustveno dojemanje pogosto ločimo od razumskega, kot da bi šlo za dva ločena procesa. Kljub temu ti dve funkciji nista ločeni. Ravno nasprotno – ko sta ločeni, je sposobnost učenja in normalnega življenja ogrožena. Do učinkovitega učenja pride, ko se čustva in razum prepletajo. To pomeni, da se moramo pri učenju naučiti združiti oboje, če želimo, da se bomo več naučili in si več zapomnili.

  • Telo in um sta med seboj ločena

Ali je res, da čustva najprej doživimo v možganih, ki nato pošljejo signal telesu, da se začne tresti od strahu ali žareti od ponosa? Ali pa je ravno nasprotno in jih doživljamo le, ko somatosenzorični korteks v možganih zazna, da se nekaj dogaja z našim telesom?

V smislu vzročnosti sta vprašanji popolnoma smiselni, saj bodisi možgani povzročijo občutek, ki se kaže na telesu, bodisi se sprememba na telesu kaže kot občutek v možganih.

To pomeni, da je fiziologija ravno tako pomembna kot psihologija. Hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na učenje. Če jemo, recimo, beljakovinsko bogato hrano, se poviša raven določenih živčnih prenašalcev, ki so tudi zgrajeni iz beljakovin. To izboljša sposobnost učenja. In ker so možgani in telo del enega sistema, lahko fizična aktivnost vpliva na umske procese ravno tako, kot lahko slednji vplivajo na fizično aktivnost, oboje pa se dogaja s spremembo stanja in spodbujanjem povezav v možganih. Ključno vlogo pri učenju pa ima tudi spanje, katerega naloga še vedno ni povsem pojasnjena.

  • Možgani pri ljudeh so si bolj ali manj podobni

Pogosto predvidevamo, da so si možgani pri ljudeh podobni. Seveda to ni res. Čeprav se rodimo z večino nevronov v možganih imamo ob rojstvu le malo dendritičnih vezi. Stopnja inteligentnosti je odvisna od števila vezi, število teh vezi pa od vrste izkušenj, ki jih ima posameznik. Zaradi razlik v razvoju ima človek drugače zasnovano inteligentnost.

 

Tudi miti o učenju ne držijo!

Učni proces aktivno ne deluje le, ko mirno sedimo za mizo. Celo več si lahko zapomnimo, če se učimo na prostem, v naravi ali pa hodimo po sobi in poskušamo ponoviti kar smo prebrali.

Učinkovito učenje pomeni, da si postavljamo vprašanja. Ko določen sklop snovi preberemo, se vprašamo kaj smo prebrali ali celo prosimo koga naj nam postavlja vprašanja. Pri tem pa napačen odgovor ni nujno slab. Celo več se naučimo, ko ugotovimo, da smo nekaj odgovorili napačno, saj nato poiščemo pravilno rešitev, ki si jo bomo celo bolj zapomnili, kot če bi takoj odgovorili pravilno.

Sama se večkrat spomnim, da so mi starši v času študija govorili, naj si dam knjigo pod vzglavnik in zjutraj se bom zbudila polna znanja. To seveda (žal) ne drži. Zelo učinkovito pa je, če materijo, ki jo predstavljamo, pred spanjem preletimo in si jo nato v mislih vizualiziramo.

 


Iskanje možnosti za nadgradnjo

V procesu iskanja možnosti za nadgradnjo in izboljšavo naših, že tako interaktivnih delavnic, smo spoznali, da je tudi narava lahko okolje, ki nam ponuja izpeljavo mnogih dejavnosti in aktivnosti, hkrati pa je odlično izhodišče za učenje.

Ob mnogih praktičnih vajah v naravi so se udeleženci delavnice spoznali z orodjem SDI, ki je vodilno mednarodno rabljeno orodje iz družine vprašalnikov za profiliranje, ki temelji na teoriji zavedanja odnosov.

Osvojili so:

  • zakaj in kako smo si ljudje različni,
  • kako vaša lastna motivacija in vrednote vplivajo na vaše vedenje,
  • začeli bolje razumevati, kaj motivira druge in kaj vpliva na njihovo vedenje ter
  • spoznali teorijo zavedanja odnosov in možnost izbire v življenju.
Share this article

Anja Križnik Tomažin

Procoaching, mojstrica javnega nastopanja

Articles by the same author

There are no articles by the same author

Leave a comment