»Superstar« efekt

Prestop Lionela Messija, enega najboljših nogometašev v zgodovini, je pretresel športni, poslovni in vsakdanji svet. Za popotresni sunek je poskrbel še Cristiano Ronaldo, ki bo ta konec tedna še drugič v karieri debitiral v dresu Manchester Uniteda. Oba primera kažeta na moč in vpliv posameznikov ter nas silita v razmislek. O poslu, komuniciranju, navijaštvu, čustvih, če želite tudi lojalnosti. Vsak razmislek pa mora upoštevati čas, v katerem živimo. Čas, ko ima individualnost prednost pred kolektivnostjo, in čas, ko ugled v veliki meri definirajo družbena omrežja.

Sodoben šport moramo razumeti širše od zgolj rezultatov. Dandanes se pogosto bolj navija za posameznika kot za klub. Vrhunski športniki, superzvezdniki, niso le igralci, temveč so javne osebnosti, estradniki (»celebrity«), z ogromno navijači in še več sledilci na družbenih omrežjih, ki jim kamera in fotoaparat sledita vedno in povsod. Športniki so zelo pogosto ambasadorji blagovnih znamk. Ljudje si zapomnimo oglase, ki vključujejo športno osebnost. V partnerstvih med podjetji in športniki gre dandanes za povezovanje dveh blagovnih znamk, ki imata pri tem vzajemno korist. Posledično imajo zato športniki tudi več moči in vpliva. So javne osebnosti, ki podpisujejo sponzorske pogodbe za zneske, ki presegajo njihove plače, ki jih prinaša »športni« del njihovega življenja.

To se odraža tudi na družbenih omrežjih, saj športne vsebine podirajo rekorde. Slika Lionela Messija ob osvojitvi naslova Copa Americe, njegova slika s solzami na novinarski konferenci ob slovesu od Barcelone ter slika ob prihodu v Paris Saint-Germain (PSG) so tri najbolj všečkane slike na področju športa na Instagramu v njegovi zgodovini. Skupno so med 10 najbolj všečkanimi slikami štiri športne. Da, četrta pripada Cristianu Ronaldu. In ko smo ravno pri rekordih – fotografija na profilu Manchester Uniteda, s katero so oznanili povratek Ronalda, je z več kot 12 milijoni všečkov največkrat všečkana fotografija športnega kolektiva v zgodovini Instagrama.

Tekma na družbenih omrežjih

Messijev prestop v PSG je dvignil ogromno prahu in povzročil selitev sledilcev na profile francoskega kluba. Začelo se je podiranje rekordov. Ko je klubske barve zamenjal še Cristiano Ronaldo se je seveda začela tekma na družbenih omrežjih. In če se že lahko pogovarjamo o tem, kateri je boljši nogometaš na zelenici, je na družbenih omrežjih, pričakovano, nesporni kralj Ronaldo.

Ko je 10. avgusta PSG Messija oznanil s videom na Twitterju, se nam je zvrtelo od številk, ki trenutno kažejo 258 tisoč retweetov in 871 tisoč všečkov. In če se vam to zdi veliko, se raje usedite – Twitter objava Manchester Uniteda, s katero so oznanili povratek Ronalda, ima danes karveč kot  dva milijona všečkov in megalomanskih 863 tisoč retweetov. Torej skoraj toliko, kolikor je Messi PSG-ju priskrbel všečkov.

Moč posameznikov in vpliv, ki ga imajo, lahko dandanes hitro izmerimo s številom sledilcev na Instagramu. Cristiano Ronaldo se ponaša s kar 341 milijoni, njegov zdajšnji klub Manchester United jih beleži 46 milijonov, pri čemer kak milijon več lahko pripišemo kot posledico zadnjega prihoda Ronalda. Messija na Instagramu spremlja 263 milijonov uporabnikov, njegov klub PSG pa skoraj 50 milijonov. Sami si lahko predstavljamo, kakšno množico nagovarja posameznik in kakšno klub. In kaj bi storili vi, če bi vašo vsebino že jutri spremljalo nekaj milijonov ljudi več?

Investicije, ki se povrnejo na več ravneh

Prestopi Messija in Ronalda teorijo o vplivu družbenih omrežij tudi v poslovnem smislu prestavijo v prakso. V 24 urah, odkar je PSG sporočil novico o podpisu Messija, je število sledilcev zraslo za kar 3 milijone. Skupno za več kot 10 milijonov. Še kako pomembno postane strateško in načrtno komuniciranje na vseh ravneh.

V klubu so se zavedali, da novi sledilci želijo le eno in PSG je v dveh dneh na svoj Instagram zid objavil 22 zaporednih objav, ki so vsebovale superzvezdnika. Objave, kjer je na sliki ali v videu Messi, imajo približno 3-6-krat večji angažma sledilcev od tistih, kjer Messija ni prisotnega.

  • PSG je v svoji spletni trgovini v pičlih sedmih minutah prodal vseh 150 tisoč (!) Messijevih dresov, v prvih 24 urah pa skupno več kot 830 tisoč.
  • Manchester United je prvih 24 urah zabeležil največ prodanih dresov enega igralca v zgodovini vseh športov.
  • PSG je v nekaj urah zabeležil prihodke višje od 23 milijonov evrov.
  • Michael Jordan, katerega blagovno znamko Air Jordan Nike uporablja za drese PSG-ja, od vsakega prodanega dresa prejme 5 %, kar pomeni, da je v tednu dni od prodaje dresov zaslužil približno šest milijonov evrov.

 

Vse to si lahko razlagamo kot dokaz, kako velik posel je šport in kako velik vpliv v današnjem športnem svetu predstavljajo posamezniki. Pogosto večjega kot klubi, za katere igrajo. Spomnimo se prestopa Cristiana Ronalda še iz Real Madrida v Juventus. Družbena omrežja Juventusa so eksplodirala, število sledilcev se je drastično povečalo, podobno pa velja tudi za delnice kluba – pojav je torej večplasten. In enako zdaj vidimo pri Lionelu Messiju, s tem dodatkom, da so se v teh nekaj letih družbena omrežja še bolj razvila, imajo še več uporabnikov in s tem so tudi številke, ki jih spremljamo v zadnjih dneh, toliko večje.

 Prestop športnih superzvezdnikov ima torej več dimenzij, saj gre za investicijo, ki se povrne na več ravneh. Učinek angažmaja superzvezdnika je večplasten. Sledilci na družbenih omrežjih in priložnosti, ki pridejo s tem, so le del celotne zgodbe. Razumeti je treba, da sta primera Messi in Ronaldo v svoji razsežnosti ekstrema, a vendarle kot taka osvetlita siceršnje stanje na športnem področju. Opozarjata, da je šport velik posel. In komuniciranje je v tem trenutku pomembnejše, kot je bilo kadarkoli doslej.

Zanimivo se tudi Slovenci v zadnjem obdobju soočamo s podobnimi primeri. Luka Dončič, Primož Roglič, Tadej Pogačar, Janja Garnbret. Vsi izjemni, med najboljšimi, če ne najboljši na svetu v svojem športu. Kako oni kot posamezniki in kako domače organizacije ter panožne zveze za njih in z njimi komunicirajo lahko prinese veliko uspeha, ugleda, prepoznavnosti, tudi zaslužka. Lahko pa prinese tudi nezadovoljstvo, slabši ugled in zamujeno priložnost. Podobno kot – uganili ste – družbena omrežja.

In kako v času individualizma sobivajo družbena omrežja ter šport? Kako družbena omrežja vplivajo na šport in obratno? Kako lahko svoj položaj v primerjavi s posamezniki utrdijo ali celo rešijo kolektivi? Več o tem v prihodnjem zapisu.

Share this article

Articles by the same author

Leave a comment