Uganete pravilen ali pravilni odgovor?

Določna in nedoločna oblika lastnostnih pridevnikov (velik – veliki, nov – novi, star – stari), ki se razlikujeta glede na vprašalnico kakšen oziroma kateri, marsikomu povzročata nemalo težav. Dilemo dodatno poglobi dvom, ali je pridevnik lastnostni oziroma vrstni. Tako po določni obliki lastnostnih pridevnikov kot tudi po vrstnih se namreč vprašamo z enako vprašalnico – kateri. Ker smo komunikatorji že pregovorno ljubitelji jezika, ki se ga radi priučimo do potankosti, si oglejmo nekaj pravil uporabe različnih oblik pridevnikov, da bomo v zapisu sporočili to, kar smo nameravali.

Slovenščina pozna lastnostne (kakšen), vrstne (kateri) in svojilne pridevnike (čigav), ki se med seboj razlikujejo glede na vprašalnico. V današnjem zapisu se osredotočam le na lastnostne in vrstne pridevnike, saj nam težave pogosto povzroči prav ločevanje vrstnih pridevnikovod določne oblike lastnostnih pridevnikov (lastnostni pridevnik uporabljamo vrstno)– po obeh se namreč vprašamo z vprašalnicokateri.

Lastnostni in vrstni pridevniki

Sodnik na tekmi pokaže rdeč ali rdeči karton? Je danes vaš srečen ali srečni dan? Lastnostni pridevniki poznajo tako določno obliko z vprašalnico kateri (in končnico -i, npr. veseli) kot tudi nedoločno obliko z vprašalnico kakšen (vesel), medtem ko imajo vrstni pridevniki le določno obliko z vprašalnico kateri (npr. rdeči karton).

Če se navežemo na zgornji primer – srečen ali srečni dan –, sta obe obliki zapisa pravilni, za rabo pa se odločimo glede na kontekst sporočanega. Srečni dan (kateri) je tako posebna kategorija oziroma vrsta dneva, kar razberemo iz konteksta (ko sem zadela na lotu, je bil moj srečni dan). Dan, ko prejmem božičnico, pa je zelo srečen (kakšen). Enako velja za rdeč oziroma rdeči karton: za izdelovanje plakata sem uporabila rdeč karton (lastnost kartona), medtem ko je sodnik na tekmi pokazal rdeči karton (vrsta kartona).

Določna in nedoločna oblika lastnostnih pridevnikov

Po določni obliki se vprašamo z vprašalnico kateri, izraža pa se s končnico -i: stari gospod, veliki moški, silni vihar. Določno obliko uporabljamo:

  • Ko govorimo o znani oziroma že omenjeni lastnosti:

Mlad in star moški sta šla v mesto (ju še ne poznamo). Starise je kmalu vrnil, mladi pa je ostal v mestu (ponovna omemba mladega oziroma starega moškega zahteva določno obliko).

  • Pri lastnih imenih:

Aleksander Veliki, Ivan Grozni, Stari vrh nad Škofjo Loko, Veliki vrh …

  • Za kazalnim zaimkom in zaimkom ves:

Ta čudoviti otrok mi prinaša veliko veselja.

Prepotovala sem ves širni svet.

  • Kadar označujemo posebno vrsto predmeta:

Pisalni stroj, rženi kruh, zeleni čaj …

  • Kadar pridevnik uporabimo namesto samostalnika:

Dežurni (zdravnik), zaposleni (delavec) … Primer: Dežurni je delal celo noč. Zaposleni je odšel na malico.

Po nedoločni obliki, ki poudarja lastnost osebe ali predmeta, pa se vprašamo z vprašalnico kakšen. Nedoločno obliko uporabimo:

  • Ob prvi omembi in ko nekaj ni točno določeno:

Na ulici stoji zanimiv moški (ne vemo kateri, pač en moški).

Rušilen potres je povzročil veliko škodo (ni še znano za kateri potres je šlo).

  • Za zaimkom vsak:

Vsak dober umetnik si želi uspeti.

Vsak majhen otrok bo enkrat velik.

  • Kadar je pridevnik v obliki povedkovega določila:

Maček je še mlad.

Rezultat je bil odličen.

Film je bil zahteven projekt.

Naj za konec razrešimo še vprašanje, zastavljeno v naslovu zapisa. O rabi nedoločne (pravilen) ali določne oblike (pravilni) odloča kontekst: za sodelovanje v nagradni igri moramo v komentar zapisati pravilen odgovor. Vsi tisti, ki bodo vstavili pravilni odgovor (lastnost je znana že iz prvega stavka), pa se potegujejo za glavno nagrado.

Deli na socialnih omrežjih

Julija Csipö

Svetovalka

Objave istega avtorja

Oddaj komentar