Ko črka spremeni pomen
Tako majhen del besede pa se vseeno zgodi, da lahko napačno izbran popolnoma spremeni njen pomen – izbira ustrezne črke nam lahko včasih povzroča resne preglavice. In kaj storiti, ko se pri pisanju življenjepisa ne morete odločiti, ali ste delovna ali delavna oseba? Lahko na primer pogledate v Slovar slovenskega knjižnega jezika ali pa si pomagate s spodnjim seznamom in nekaj razlagami, ki smo jih za vas pripravili v rubriki Jezikaslavje.
Delaven ali deloven?
Naj najprej odgovorimo na že zgoraj načeto vprašanje, kaj zapisati v življenjepis. SSKJ pridevniku delaven doda naslednjo razlago: »ki rad dela – delaven človek, delaven kot mravlja.« Pridevnik deloven pa SSKJ razloži kot tistega, ki se nanaša na delo, torej delovni načrt, delovni prostor, delovni pogoji … Če razlago nekoliko poenostavimo, bi lahko dejali, da je pridevnik deloven povezan z delom, delaven pa je tisti, ki je priden. Ko se boste potegovali za službo (še posebej pri nas) torej pazite, da se opišete kot delavno osebo, zagotovo pa boste dobili dodatne točke, če boste zapisali še, da vam občasno daljši delovni čas ne predstavlja ovire.
Zadati ali zadeti?
Če kljub pravilni rabi pridevnikov delaven in deloven ne boste sprejeti na delovno mesto, pa lahko kot vir zaslužka preizkusite igre na srečo. Če zadanete glavni dobitek, boste brezskrbni do konca življenja. No, pravzaprav ga boste za lagodno življenje morali zadeti. Za začetek naj pojasnimo, da je glagol zadati izpeljanka iz glagola dati, glagol zadeti pa izpeljanka iz glagola deti. Torej, z nekaj sreče lahko zadenete glavno nagrado, ob tem pa boste zagotovo zadali bolečino vašim soigralcem, saj bodo ti prikrajšani za zajeten kup zelencev.
Preučevati ali proučevati?
Po življenjepisu in igrah na srečo se sedaj lotimo še obrazložitve razlike med glagoloma preučevati in proučevati. Proučiti pomeni, da s sistematičnim opazovanjem spoznavamo bistvo nečesa – trenutno proučujemo slovenski jezik in spoznavamo, katera izbira besede je v dani situaciji pravilna. Ker pa so že dve stoletji nazaj jezikoslovci preganjali obrazilo pro-, je bolje, da namesto proučevati uporabimo glagola obravnavati ali reševati. V skrajnem primeru lahko namesto proučiti uporabimo tudi preučiti, vendar je to manj pogosta sopomenska možnost glagola proučiti, prav tako pa je glagol preučiti primarno rabljen v primerih, ko govorimo o (pre)usposabljanju človeka za drugo delo. Verjetno gospod Tomo Korošec ne bo zameril, če si za lažje razumevanje izposodimo njegovo odlično razlago razlike med glagoloma: »Ko je invalid okreval, so psihologi in terapevti proučili njegove delovne sposobnosti, da bi ga lahko preučili.«
Moramo ali moremo?
Po treh dolgih odstavkih razlag se zdi, da se komunikatorji res ne moremo upreti slovničnim pravilom, vendar na tem mestu vseeno še ne bomo zaključili, saj smo najslajše pustili za konec in nekaj besed namenili odgovoru na vprašanje, kdaj nekaj moram in kdaj morem? Glagol morati v sedanjiku prevzema obliko moram in je kot tak precej podoben glagolu morem, ki pa je sedanjiška oblika glagola moči. Ker je podobnost med glagoloma tako zelo očitna, ju pogosto zamenjujemo, še posebej v sedanjiku. Z glagolom morati izrazimo nujnost, da uresničimo neko dejanje, medtem ko glagol moči izraža našo sposobnost, da dejanje uresničimo. Poenostavljeno povedano to pomeni, da kadar spijemo veliko vode, moramo velikokrat na stranišče (to dejanje je treba uresničiti, če ne želimo mokrih posledic). Če je stranišče zasedeno, toaletnih prostorov ne moremo uporabiti (zaradi zasedenosti stranišča tega dejanja nismo sposobni uresničiti). Torej, če moraš nekaj narediti, to še ne pomeni, da to tudi lahko narediš (saj ni v naši sposobnosti).
Za konec pa še mini trik, kako si lažje zapomniti, kdaj uporabiti glagol morati in kdaj moči: glagol morAm uporabite takrat, ko je nekaj trebA narediti, glagol morEm pa takrat, ko je nekaj mogočE.
***
V pomoč so nam bili viri:
https://ciklopea.com/sl/jezikovna-napaka/jezikovna-napaka-st-7-delavnidelovni/
https://4d.rtvslo.si/arhiv/sportni-prispevki/174238527
https://www.leemeta.si/blog/slovnica/glagol-morati-in-glagol-moci-kaksna-je-razlika