Čeprav se na prvi pogled zdi, da so družbena omrežja zgolj velika kolesja v tovarni dobička, so se  mnoga v teh nemirnih časih izkazala kot dragocen vir informacij, ob tem pa s sprejetjem nekaterih (uredniških) ukrepov pokazala tudi skrb za svoje uporabnike.

Že vse od trenutka, ko smo družbena omrežja sprejeli kot del našega vsakdana, se srečujemo z vprašanjem – ali nas ta res združujejo? Ob številnih prednostih namreč predstavljajo tudi svojevrstno grožnjo, saj omogočajo bliskovito širjenje lažnih novic in senzacionalizma. Informacije, ki jih prejmemo na družbenih omrežjih, večinoma preskočijo uredništva, ki v tradicionalnih medijih predstavljajo varnostni zid pred širjenjem neresničnih in pompoznih vsebin. Uredniška vloga je tako v digitalnem svetu prepuščena uporabniku samemu, ki pa v stresnih trenutkih, ko je potrebno hitro ukrepanje, težko prevzema tako pomembno nalogo. Prav temu so se v času pandemije posvetila družbena omrežja ter z različnimi ukrepi poskušala prispevati k čim lažji in uspešnejši prebroditvi koronakrize.

Facebook je vzpostavil mrežo za preverjanje resničnosti informacij

Facebook, ki še vedno velja za kralja družbeni omrežji, je z več kot poltretjo milijardo uporabnikov nemalokrat označen kot platforma, na kateri se širijo tudi vsebine dvomljive verodostojnosti. V času pandemije so napovedali boj proti dezinformacijam in vzpodbujali uporabnike, da prijavijo sumljive objave, s pomočjo zunanjih sodelavcev pa v nekaterih državah celo vzpostavili mrežo za preverjanje resničnosti informacij. V svoje algoritme so vpeljali tudi komponento, ki pogosteje prikaže objave verodostojnih virov, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in lokalne zdravstvene inštitucije.

Instagram omogočil skupinsko brskanje po vsebinah

Kot hčerinsko omrežje Facebooka je bil tudi Instagram deležen posodobitve algoritmov. Tudi tu so objave verodostojnih virov pogosteje prikazane, da bi še dodatno opozorili na resnost nastalih razmer pa so pri Instagramu blokirali vsebine, ki so koronavirus prikazovale v neresni in zabavljaški luči. V želji, da bi k samoizolaciji vzpodbudili čim večje število uporabnikov, so predstavili nove načine povezovanja preko družbenega omrežja in uporabnikom omogočili, da skupaj brskajo po vsebinah s pomočjo videoklica.

Twitter se je osredotočil na verodostojnost uporabnikov

Pri Twitterju se svojo uredniško vlogo upravičili z odstranitvijo vseh objav, ki bi utegnile prispevati k širjenju okužb s COVID-19, obenem pa so ponovno zagnali proces preverjanja verodostojnosti profilov, ki jih označujejo z značilnim modrim znakom s kljukico ob imenu avtorja. Preverjanje verodostojnosti so zaupali predvsem strokovnjakom s področja zdravstva.

YouTube je znižal kakovost posnetkov

Zaradi same narave platforme je uredniško pregledovanje vsebin na YouTubeu sila zahtevno, kljub temu pa so nemudoma pričeli z odstranjevanjem posnetkov, ki so gledalcem obljubljali, da lahko bolezen COVID-19 pozdravijo kar sami in pri tem ne potrebujejo zdravniške pomoči. Zaradi velikega navala in posledično tudi izredno velikega števila pretečenih podatkov, so znižali izhodiščno kakovost videoposnetkov – ta sedaj ni več v polni visoki ločljivosti »Full HD«, pač pa v standardni visoki ločljivosti »HD«. Sprejeli pa so tudi zelo pomembno poslovno odločitev, ki vpliva na vse oglaševalce in tudi kreatorje vsebin, saj se vsi videoposnetki s tematiko koronavirusa predvajajo brez oglasov.

LinkedIn osredotočen na podporo dela od doma

Kot družbeno omrežje, ki ga praviloma povezujemo s poslovnim svetom, se je ta ob izbruhu koronavirusa osredotočil na posredovanje informacij o spletnih predavanjih, tečajih in učinkovitem delu od doma. Tudi pri LinkedInu so prioriteto dali preverjenim in zaupanja vrednim virom informacij.

Kaj sledi?

Pandemija koronavirusa COVID-19 bo zagotovo pustila sledi tudi na področju družbenih omrežij. Predstavljene uredniške spremembe se trenutno v večini primerov sicer res nanašajo predvsem na tematiko koronavirusa, a zagotovo lahko pričakujemo, da se bodo prenesle tudi na druga področja. Ali to pomeni, da nam ne bo več potrebno kritično presojati vsebin na družbenih omrežjih?