post

Nov koncept trgovine po vzoru športnih stadionov

Posted on by Propiar

V ljubljanskem Emporiumu se je odprla nova trgovina adidas Stadium, narejena po vzoru športnih stadionov. Prvo tovrstno trgovino pri nas je pospremil prihod jesensko-zimske kolekcije adidas by Stella McCartney, ki pod sloganom »Večja moč z manjšim okoljskim vplivom!« združuje slog in trajnostno naravnanost. Prenovljeno trgovino so slavnostno otvorile modne in športne digitalne vplivnice Nives Orešnik, Gaja Prestor, Tamara Simovič in Manca Šepetavec, dogodek pa sta s svojim nastopom popestrila akrobata Flipping Art.

Letošnjo kolekcijo adidas by Stella McCartney izpod rok priznane britanske oblikovalke so na otvoritvi prenovljene trgovine predstavile znane vplivnice, ki na priljubljeno blagovno znamko oblačil in obutve prisegajo že dlje časa. Nives Orešnik, osebna trenerka in nekdanja miss Slovenije po oblačilih adidas najraje posega za treninge, prav tako fitnes trenerka in digitalna vplivnica Tamara Simovič, ki to znamko izbere tudi za vsakdanje obveznosti.

Otvoritev je s pevskimi vložki popestrila mlada pevka Gaja Prestor, ki se je v elegantni kolekciji z nepogrešljivimi detajli predstavila tudi na modni brvi, v športnem duhu pa je modno revijo zaključila Manca Šepetavc, miss športa Slovenije 2017. Dekleta sta vseskozi spremljala postavna akrobata Flipping Art, ki sta med povezovanjem programa z adrenalinskimi točkami poskrbela za nekaj sveže energije, ki se je vnela zlasti med obiskovalkami.

V trgovini adidas Stadium so na voljo tako športna oblačila in obutev adidas Performance kot tudi segment modnih artiklov adidas Originals.

post

Ko črka spremeni pomen

Posted on by Propiar

Tako majhen del besede pa se vseeno zgodi, da lahko napačno izbran popolnoma spremeni njen pomen – izbira ustrezne črke nam lahko včasih povzroča resne preglavice. In kaj storiti, ko se pri pisanju življenjepisa ne morete odločiti, ali ste delovna ali delavna oseba? Lahko na primer pogledate v Slovar slovenskega knjižnega jezika ali pa si pomagate s spodnjim seznamom in nekaj razlagami, ki smo jih za vas pripravili v rubriki Jezikaslavje.

Delaven ali deloven?
Naj najprej odgovorimo na že zgoraj načeto vprašanje, kaj zapisati v življenjepis. SSKJ pridevniku delaven doda naslednjo razlago: »ki rad dela – delaven človek, delaven kot mravlja.« Pridevnik deloven pa SSKJ razloži kot tistega, ki se nanaša na delo, torej delovni načrt, delovni prostor, delovni pogoji … Če razlago nekoliko poenostavimo, bi lahko dejali, da je pridevnik deloven povezan z delom, delaven pa je tisti, ki je priden. Ko se boste potegovali za službo (še posebej pri nas) torej pazite, da se opišete kot delavno osebo, zagotovo pa boste dobili dodatne točke, če boste zapisali še, da vam občasno daljši delovni čas ne predstavlja ovire.

Zadati ali zadeti?
Če kljub pravilni rabi pridevnikov delaven in deloven ne boste sprejeti na delovno mesto, pa lahko kot vir zaslužka preizkusite igre na srečo. Če zadanete glavni dobitek, boste brezskrbni do konca življenja. No, pravzaprav ga boste za lagodno življenje morali zadeti. Za začetek naj pojasnimo, da je glagol zadati izpeljanka iz glagola dati, glagol zadeti pa izpeljanka iz glagola deti. Torej, z nekaj sreče lahko zadenete glavno nagrado, ob tem pa boste zagotovo zadali bolečino vašim soigralcem, saj bodo ti prikrajšani za zajeten kup zelencev.

Preučevati ali proučevati?
Po življenjepisu in igrah na srečo se sedaj lotimo še obrazložitve razlike med glagoloma preučevati in proučevati. Proučiti pomeni, da s sistematičnim opazovanjem spoznavamo bistvo nečesa – trenutno proučujemo slovenski jezik in spoznavamo, katera izbira besede je v dani situaciji pravilna. Ker pa so že dve stoletji nazaj jezikoslovci preganjali obrazilo pro-, je bolje, da namesto proučevati uporabimo glagola obravnavati ali reševati. V skrajnem primeru lahko namesto proučiti uporabimo tudi preučiti, vendar je to manj pogosta sopomenska možnost glagola proučiti, prav tako pa je glagol preučiti primarno rabljen v primerih, ko govorimo o (pre)usposabljanju človeka za drugo delo. Verjetno gospod Tomo Korošec ne bo zameril, če si za lažje razumevanje izposodimo njegovo odlično razlago razlike med glagoloma: »Ko je invalid okreval, so psihologi in terapevti proučili njegove delovne sposobnosti, da bi ga lahko preučili.«

Moramo ali moremo?
Po treh dolgih odstavkih razlag se zdi, da se komunikatorji res ne moremo upreti slovničnim pravilom, vendar na tem mestu vseeno še ne bomo zaključili, saj smo najslajše pustili za konec in nekaj besed namenili odgovoru na vprašanje, kdaj nekaj moram in kdaj morem? Glagol morati v sedanjiku prevzema obliko moram in je kot tak precej podoben glagolu morem, ki pa je sedanjiška oblika glagola moči. Ker je podobnost med glagoloma tako zelo očitna, ju pogosto zamenjujemo, še posebej v sedanjiku. Z glagolom morati izrazimo nujnost, da uresničimo neko dejanje, medtem ko glagol moči izraža našo sposobnost, da dejanje uresničimo. Poenostavljeno povedano to pomeni, da kadar spijemo veliko vode, moramo velikokrat na stranišče (to dejanje je treba uresničiti, če ne želimo mokrih posledic). Če je stranišče zasedeno, toaletnih prostorov ne moremo uporabiti (zaradi zasedenosti stranišča tega dejanja nismo sposobni uresničiti). Torej, če moraš nekaj narediti, to še ne pomeni, da to tudi lahko narediš (saj ni v naši sposobnosti).

Za konec pa še mini trik, kako si lažje zapomniti, kdaj uporabiti glagol morati in kdaj moči: glagol morAm uporabite takrat, ko je nekaj trebA narediti, glagol morEm pa takrat, ko je nekaj mogočE.
***

V pomoč so nam bili viri:

https://ciklopea.com/sl/jezikovna-napaka/jezikovna-napaka-st-7-delavnidelovni/

https://4d.rtvslo.si/arhiv/sportni-prispevki/174238527

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1470/razmerje-med-glagoloma-preu%C4%8Devati-in-prou%C4%8Devati

https://www.leemeta.si/blog/slovnica/glagol-morati-in-glagol-moci-kaksna-je-razlika

post

Odprla se je prva adidas Terrex POP UP trgovina pri nas

Posted on by Propiar

V ljubljanskem nakupovalnem središču Citypark se je odprla adidas Terrex POP UP trgovina, ki ponuja pester izbor oblačil in opreme za športe na prostem. Svežo kolekcijo so predstavili outdoor navdušenci, ki blagovno znamko adidas Terrex že več let uspešno preizkušajo na razgibanih terenih po Sloveniji in tujini. adidasova POP UP trgovina bo v Cityparku odprta do 15. oktobra.

adidas Terrex je v ljubljanskem Cityparku v sodelovanju s Tomas Sportom odprl prvo POP UP trgovino pri nas, ki prinaša edinstveno izkušnjo fizičnega in spletnega prostora. POP UP trgovina obiskovalcem ponuja neposredno interakcijo s priljubljeno blagovno znamko in najboljšo izbiro Terrex opreme v Sloveniji.

Na uradni otvoritvi POP UP trgovine so eden naših najboljših trail tekačev Luka Kramarič ter priljubljeni outdoor digitalni vplivneži Deja Jakopič, Matic Novak in Alenka Klinar predstavili svoje najljubše adidas Terrex kose, ki jih bodo nosili v jesensko-zimskem času. Z obiskovalci so delili svoje gorske podvige in pomembne preizkušnje ter ob tem izpostavili pomen ustrezne opreme, ki nas obvaruje, ne glede na teren in vremenske razmere.

Vrhunska adidas Terrex oprema, ki je izdelana s pomočjo pametne tehnologije, zagotavlja, da vsi pohodniki, tekači, plezalci, kolesarji in ostali outdoor navdušenci lažje presegajo osebne cilje. Lahkotna oprema je izredno učinkovita, saj ščiti pred vetrom, vlago in ostalimi vremenskimi razmerami, prav tako pa omogoča neovirano ter svobodno gibanje na prostem.

POP UP trgovina bo v Cityparku odprta mesec dni, od 15. septembra do 15. oktobra.

post

Kako pravilno uporabiti predlog »prek« oziroma »preko«?

Posted on by Propiar

Predloga »prek« in »preko« sta enakovredna, vendar se raba obeh odsvetuje. Še več, če želimo s predlogom izraziti sredstvo ali posrednika, je njegova raba – strogo rečeno – prepovedana, če pa z njim želimo ubesediti premik ali količino, je zapis predloga odsvetovan. Vaša besedila bodo tako slovnično najbolj pravilna, če se obravnavanima predlogoma v celoti izognete in ju nadomestite z drugimi besedami.

Pri pisanju različnih besedil je precej priljubljena uporaba predloga »prek« oziroma »preko«, a ga le malokdo uporablja pravilno. Predlog se v naših besedilih verjetno tako pogosto znajde zaradi njegove dandanašnje razširjene in vsesplošne uporabe – le kdo ne kupuje prekspleta in si ne dopisuje prek elektronske pošte?

Ravno zaradi tega sta nam »prek« oziroma »preko« hitro zlezla pod kožo, pa vendar bi bilo dobro, da enkrat za vselej razčistimo, kakšna je njuna pravilna raba – navsezadnje smo komunikatorji tudi tekstopisci in spodobi se, da imamo slovnična pravila v mezincu.

Besedi sta enakovredni, vendar se njuna uporaba odsvetuje

Čeprav sta besedi enakovredni, je bolje, da za njiju najdete zamenjavo – saj veste, slovenščina ne bi bila tako zelo lep jezik, če tu pa tam ne bi stvari malce zapletla. Že stari pravopisi so namreč obliko »preko« preganjali in jo označili kot neslovensko, lektorji pa se tega držijo še danes – navada je očitno res železna srajca. Prav tako se med lektorji pojavlja očitek, da gre za zastarelo besedo.

Prepovedana uporaba pri izražanju sredstva ali posrednika

Kljub temu, da sta različici predloga »prek« ali »preko« enakovredni, so se naši jezikoslovci odločili, da predloga nikakor ne smemo uporabljati v primeru, kadar se ta uporablja za izražanje sredstva ali posrednika. SSKJ tovrstno rabo označuje kot »neustaljeno«, Slovenski pravopis 2001pa celo kot prepovedano in svetuje nadomestilo s predlogom »po«.

Se še spomnite dopisovanja prek elektronske pošte iz zgornjega odstavka? Gre za odličen primer napačne rabe predloga, saj se ta nanaša na sredstvo. V takih primerih namesto »prek« oziroma »preko« raje uporabimo predlog »po« – »dopisovanje po elektronski pošti«.

Odsvetovana uporaba pri izražanju gibanja in količine

Velikokrat se omenjen predlog prikrade tudi v povedi, ki izražajo gibanje na drugo stran. Ko boste naslednjič po radiu zaslišali, da »meje ne prečkajte preko mejnega prehoda Dragonja, saj tam nastajajo zastoji«, potem veste, da tudi spikerju »prek« in »preko« povzročata preglavice. Na Hrvaško namreč potujemo skozi Dragonjo, v Avstrijo pa na primer skozi Šentilj. Kadar torej želimo predlog uporabiti za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, namesto »prek« oziroma »preko« uporabimo skozi ali čez. Mogoče pa vam bo lažje, če kot primer navedemo znan slovenski pregovor: mladost je norost, čez potok skače, kjer je most. Mladost tako skače čez in ne prek mostu.

Kako pa je z uporabo obeh predlogov pri izražanju količine? Tudi tukaj se namreč predlog(a) pogosto uporablja(ta), na primer: »projekt je znašal prek(o) pet milijonov evrov«. V takšnih primerih je najbolje, da predlog nadomestimo z besedno zvezo »več kot« in tako zaključimo, da je »projekt znašal več kot pet milijonov evrov«.

Kakšen je torej nauk današnje zgodbe?

  • Kadar želimo predlog prek(o) uporabiti za izražanje sredstva ali posrednika, raje uporabimo predlog po: dopisovanje prek(o) elektronske pošte naj tako postane dopisovanje po elektronski pošti.
  • Kadar želimo predlog uporabiti za izražanje gibanja na drugo stran, ga raje nadomestimo s čez ali skozi: naslednjič se tako na Hrvaško ne bomo odpravili preko Kopra, pač pa skozi Koper.
  • Kadar pa bomo želeli izraziti presežno količino, bomo namesto prek(o) zapisali več kot: ob naslednjih popustih tako ne boste zapravili prek(o) 100 evrov, pač pa nekaj več kot 100 evrov.

***

V pomoč so nam bili viri:

Authors

Arhiv

Latest post