Vse odkar obstaja, si človeštvo pripoveduje zgodbe – od jamskih risb do pisane besede, glasbe in filma. In čeprav se neštete oblike podajanja zgodb skozi čas drastično spreminjajo in se nenehno razvijajo, naša želja po pripovedovanju in poslušanju slednjih vseskozi ostaja enako močna.

Umetnost pripovedovanja zgodb se je iz kulturne sfere že dolgo tega prelila na druga področja, med drugim jo je kot ključno orodje prepoznala tudi stroka odnosov z javnostmi. Komunikatorji se zavedamo moči, ki jo v sebi nosi dobra zgodba. Razumemo, da z njeno pomočjo ciljnih javnosti ne le nagovarjamo, ampak gradimo osebne, čustvene povezave, jih navdihujemo in poskrbimo, da se poistovetijo z našimi sporočili.

Veliko novodobnih izrazov v svoji biti skriva prav pripovedovanje zgodb, najsi gre za content marketing, emotional branding, brand storytellingitd. Še nedolgo nazaj je bilo kreiranje zgodb kot orodje za doseganje potrošnikov primarno v rokah komunikatorjev, upraviteljev blagovnih znamk, snovalcev marketinških strategij in podobnih strokovnjakov. Z razvojem digitalne tehnologije in porastom družbenih omrežij pa se je tok podajanja zgodbe obrnil.

Sedaj smo potrošniki tisti, ki pišemo zgodbe blagovnih znamk. 

V sklopu letošnje konference Diggit se je te teme dotaknil tudi Peter Hinssen, saj je bilo njegovo predavanje z naslovom Prihodnost pripada feniksom posvečeno nujnosti preobrazbe organizacij in podjetij v krasnem novem svetu tehnoloških inovacij. Pri tem je poudaril predvsem vlogo tehnologije, ki je potrošnikom omogočila, da so sami razvili novo obliko podajanja zgodb. Govorimo o interakcijah z izdelki ali storitvami, ki jih uporabniki delijo na družbenih omrežjih, s čimer (ne)načrtovano postanejo pripovedovalci zgodb blagovnih znamk. Za nekatere od njih, ki so v tem spretno prepoznali poslovni potencial, smo skovali tudi nov izraz, in sicer digitalni vplivneži.

Sodelovanje z digitalnimi vplivneži pa nikakor ni edina možnost, s katero lahko podjetja unovčijo zgodbe, ki jih potrošniki v digitalnem okolju ustvarjajo o njihovih blagovnih znamkah. Izjemen primer tega so slovenski Mali junaki, ki so na Diggitu predstavili, kako je deljenje zgodb potrošnikov prispevalo k njihovim odličnim rezultatom. Namesto da bi v ospredje postavili svoje videnje oziroma svojo zgodbo o lastnem izdelku – personalizirani otroški knjigi – so besedo prepustili svojim kupcem. Ti so jim namreč na dnevni bazi pošiljali svoje interakcije z izdelkom. Čeprav so te zgovorno pričale o navdušujočih reakcijah obdarovancev, so bili sprva zadržani do deljenja, saj je bila kakovost domačih video posnetkov in fotografij znatno slabša od »image« materialov, kakršne so sicer uporabljali. A že takoj po prvem preizkusu so prepoznali neverjetno moč pristne zgodbe, o čemer so jasno pričali odzivi sledilcev. Sedaj zgodbe svojih potrošnikov redno uporabljajo tako pri digitalnem komuniciranju kot tudi pri oglaševalskih kampanjah. Njihovi kupci so postali aktivni pripovedovalci blagovne znamke Mali junaki. Pripovedovalci, ki navdihujejo in s katerimi se ostali potrošniki poistovetijo.

Homo narrans (pripovedujoči človek) je z razvojem tehnologije tako ustvaril še eno v vrsti novih oblik podajanja zgodb. Če želite tudi vi postati feniks, se že danes vprašajte, kako jo boste jutri uporabili v svojem podjetju.