Brez disleksije bi bilo življenje približno desetine prebivalstva zagotovo lažje, saj se ne bi vsakodnevno srečevali z omejitvami, ki jim jih ta prinaša. A hkrati brez disleksije ne bi odrasli ob Grdem račku, Alici v čudežni deželi in Prijateljih. V šoli se ne bi učili o Mona Lizi, črnih luknjah in da je E = mc2. Prostorov nam ne bi razsvetljevale žarnice, po opravkih ne bi šli z avtom, prijateljev pa ne bi mogli poklicati z iPhonom. Za vse to se namreč lahko zahvalimo čudovitim možganom oseb z disleksijo. 

Vsi smo že slišali za disleksijo in skoraj zagotovo poznamo nekoga, ki jo ima. Slednje ne preseneča, saj je ena najbolj razširjenih bralno-napisovalnih motenj. Kljub temu pa o njej še vedno vemo premalo in jo poznamo predvsem kot učno težavo.  

Drugačen pogled na svet 

Linearen način učenja in usvajanja snovi, kot ga poznamo v šoli, pri osebah z disleksijo ne deluje. Njihovo razmišljanje je kompleksno in razpršeno, ne linearno. Osebe z disleksijo so izredno kreativne in iznajdljive. A ker se od njih pričakuje, da bodo probleme reševale na »klasičen« način, se znajdejo pod pritiskom in so zato pogosto potisnjene v ozadje. Posledično so lahko otroci in mladostniki z disleksijo zaradi specifičnih učnih težav označeni za lene, nezainteresirane ali celo manj inteligentne!  

Kar pa ne bi moglo biti dlje od resnice, saj so ravno nekateri od najslavnejših in najpomembnejših posameznikov iz zgodovine in sedanjosti, npr. Hans Christian Anderson, Lewis Carroll, Jennifer Aniston, Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Stephen Hawking, Thomas Edison, Henry Ford in Steve Jobs, imeli disleksijo.  

Videti prek omejitev 

Osebe z disleksijo premorejo ogromen potencial, ki je žal nemalokrat skrit pod površjem slabe samopodobe. Ta je posledica pritiskov okolja in stigmatizacije, s katero se posamezniki lahko srečujejo vse življenje. Družba se namreč še vedno preveč osredotoča na njihove pomanjkljivosti, ki postanejo očitne z vstopom v šolo. Vendar disleksija ne izgine z dokazilom o izobrazbi, posameznikovi talenti pa ostanejo neizkoriščeni. To osebo zaznamuje z občutkom nezadostnosti na vseh področjih življenja, tudi na delovnem mestu.  

Zakaj smo se v naši agenciji odločili za izvedbo delavnic za mladostnike z disleksijo? 

Komunikatorji vemo, da sta kreativnost in razmišljanje izven okvirjev pomembni sestavini za uspeh v današnjem poslovnem svetu. Predvsem pa moramo – pri vsem, kar počnemo – verjeti vase. Tudi v naši stroki se prav gotovo najdejo osebe z disleksijo. Ti posamezniki so zahvaljujoč podpori okolja in ljudi, ki so prepoznali njihove talente, lahko presegli svoje omejitve in so pri svojem delu izjemni. Morda niso zadolženi za pisanje sporočil za javnost, so pa zato nepogrešljivi pri oblikovanju celostne grafične podobe naročnika, razvijanju komunikacijske strategije ali upravljanju družbenih omrežij.  

Delodajalci bi se morali bolj zavedati potenciala oseb z disleksijo 

Zavedanje o nadarjenosti oseb z disleksijo in možnosti njihovega doprinosa k uspehu podjetja bi med delodajalci moralo postati samoumevno. Za razumevanje in sprejemanje oseb z disleksijo pa je ključnega pomena razbijanje stereotipov o disleksiji. K temu kot podporniki projekta Življenje z disleksijo stremimo tudi v naši agenciji. Zato bomo marca izvedli delavnice, na katerih bomo mladostnike z disleksijo opolnomočili za samozavesten vstop na trg dela.  

Namen delavnic je preseči področja, na katerih se osebe z disleksijo srečujejo z omejitvami in izpostaviti njihove potenciale, da jih bodo lahko prepoznali tudi delodajalci. Delavnice bodo potekale 7. marca 2023 v dopoldanskem času v naših prostorih na Gruberjevem nabrežju 14 v Ljubljani.  

Prvi sklop delavnic bomo namenili prepoznavanju lastnih potencialov in pripravi elevator pitch-a. Z udeleženci bomo izdelali tudi digitalni CV ter posneli predstavitveni video, ki bo namesto motivacijskega pisma navdušil delodajalce. 

Prijave zbiramo do 27. 2. 2023 na tina.agic@propiar.com