Predstavljajte si, da se v času branja pričujočega zapisa petkov delovnik počasi izteka. Če se gibljete v agencijskem okolju, velja poudariti, da na vidiku ni absolutno nobene krizne situacije, ki tako sila rade vzniknejo na petkove popoldneve. Pa tudi sicer čez vikend nimate načrtovanih službenih obveznosti, kar pomeni, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za miren zaključek delovnega tedna.

V tem trenutku ne moremo predvideti, kaj vse nas čaka »jutri« oziroma v ponedeljek – ne vemo, koliko elektronskih sporočil nas bo pričakalo v e-nabiralniku in kakšna bo njihova vsebina, kakšni izzivi nam bodo prestregli pot ter kakšne spremembe bodo prinesli s seboj. Pa smo navkljub trenutni blaženi nevednosti nanje pripravljeni?

Peter Hinssen je mednarodno priznan podjetnik, svetovalec, govorec in avtor, ki v svoji knjigi Dan pojutrišnjem (The day after tomorrow, 2017) na zelo zanimiv način predstavi, kako se v organizacijah in podjetjih delita oziroma porabljata čas ter energija v obliki človeškega in denarnega kapitala. Njegov koncept je tako zapomljiv, da je Hinssen v nedavnem intervjuju šaljivo izrazil strah, da si ga bodo navkljub bogati karieri in dosežkom ljudje zapomnili le po tem.

Čeprav je koncept namenjen podjetjem in njihovi potrebi po preoblikovanju poslovnih modelov v svetu hitrih sprememb, ga lahko kaj hitro preslikamo na svoje delovno okolje ali morda celo na svoje zasebno življenje.

Hinnsen svoj model razdeli na tri dni – danes, jutri in pojutrišnjem – pri čemer ne gre nujno za dejanske dni, saj lahko slednje razumemo metaforično kot sedanjost, bližnjo prihodnost in daljno prihodnost, za lažjo predstavo pa lahko zadnjima dvema določimo še poljubna leta (npr. bližnja prihodnost +1 leto, daljna +5 let).

Ne preseneča, da podjetja največ časa ter človeškega in denarnega kapitala namenjajo današnjemu dnevu, ki mu sledi jutri z 20 %, za pojutrišnjem pa ostane le še 10 %.

Ko tej razdelitvi dodamo ustvarjanje vrednosti, ugotovimo, da se najmanj posvečamo prav dnevu, ki prinaša največjo dolgoročno vrednost. Ta namreč živi v pojutrišnjem.

Vendar pa v tej shemi obstaja še ena postavka, ki terja daleč največ časa, krade energijo in produktivnost ter z negativno vrednostjo predstavlja občutno breme za podjetja (in posameznike). Gre za tako imenovani SOY oziroma Shit of Yesterday, če si drznemo zapisati po domače – “sranje” včerajšnjega dne. S tem so dejansko najmanj obremenjena start-up podjetja, saj jih ne vežejo in ne upočasnjujejo bremena preteklosti.

Ker se vsakodnevno ukvarjamo s čiščenjem včerajšnjega dne in ne (le) z nalogami današnjega dne, se včerajšnji kup nenehno veča, s tem pa se ujamemo v začaran krog. Pomislite, koliko energije vlagate v včeraj in to količino primerjajte s časom in energijo, ki ju vlagate v dan pojutrišnjem.

Če smo povsem iskreni, je utopično verjeti, da bo “sranje” včerajšnjega dne kadarkoli v popolnosti počiščeno, vseeno pa lahko zavestno delujemo v smeri, da preveliko količino slednjega občutno zmanjšamo. Začnemo lahko že sami pri sebi in poskrbimo, da petkov delovnik zaključimo s pripravljenim tedenskim poročilom, odgovorjenimi elektronskimi sporočili in načrtom aktivnosti za jutri. Tako se boste lahko v kar največji meri posvetili vsemu, kar bo slednji prinesel, in ne tistemu, kar je ostalo od včeraj.

Čeprav je zunaj že skoraj zima, je sedaj čas pravi za temeljito spomladansko čiščenje!