Čeprav kreativnost mnogi razumejo kot prirojeni talent, gre pravzaprav za sposobnost, ki jo z nekaterimi tehnikami do določene mere lahko enostavno izboljšujemo. Nove navade in spremembe ustaljenih praks na področju odnosov z javnostmi vodijo do novih idej, ki jih s profesionalnim znanjem in podporo ekipnega duha lahko izpilimo v veličastne projekte z dodano vrednostjo za naše naročnike. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj predlogov, s pomočjo katerih boste kreativnost pri snovanju projektov zagotovo dvignili na višjo raven.

1. Ubežite coni udobja
Za praktika odnosov z javnostmi je najhuje, da se drži ustaljenih tirnic in pri tem zaspi na preteklih lovorikah. Najverjetneje se vsi spomnimo prvega tedna v agenciji, začetnih sporočil za javnost, prvih stikov z novinarji ter občutkov negotovosti in nelagodja, ki nas je ob tem prevevalo. Z napredovanjem osvajamo nove izzive in širimo svojo cono udobja, kljub temu pa vedno obstajajo področja, ki jih nismo vešči in se jim, če je to le mogoče, raje izogibamo. Ker nas obstanek v coni udobja ne ovira le na profesionalnem področju, temveč tudi pri kreativnosti, si v novem letu zadajte nove izzive, s katerimi boste razširili področja, na katerih se počutite udobno. Javno nastopanje, priprava strategij pod pritiskom, mreženje z novinarji, potencialnimi naročniki, učinkovita predstavitev vaših idej (nadrejenim, naročnikom) – kateri izziv boste v naslednjem letu osvojili vi?

2. Določite ustvarjalno območje
Pri snovanju komunikacijskih strategij in kampanj se pogosto zanašamo na najvarnejšo možnost (t. i. »safe bet«). Kaj pa, ko bi se enkrat za spremembo osredotočili na najbolj nenavadno ali nepredstavljivo možnost izvedbe (dogodka ali kampanje)? Z določitvijo najvarnejše in najekstremnejše možnosti (ki je pogosto pravno nasprotje do sedaj predstavljivemu) se vam odpre širok nabor razpoložljivih ustvarjalnih idej za izvedbo, vi pa si s pleč odvzamete nekaj bremena, saj se v najslabšem primeru še vedno lahko odločite za »varno« možnost.

3. Tehnika naključnih besed
Morda na področju odnosov z javnostmi ni toliko razširjena, zato pa tehniko naključnih besed radi uporabljajo glasbeniki in pisatelji. Ključna pri tem je naključna izbira besed (besede, ki vam prve padejo v oči oziroma se usedejo v ušesa), pa naj bo iz časopisa, revije, med poslušanjem radia ali gledanjem televizije, sledi pa poljubno kombiniranje izbranih besed. Tehnika se vam morda zdi preprosta, a je nadvse učinkovita, saj iz navidezno povsem nepovezanih besed lahko dobite zares dobro idejo. Še bolj učinkoviti boste, če tehniko uporabljate v skupini med »možgansko nevihto«.

4. Možganska nevihta (t. i. brainstorming)
In že smo pri brainstormingu oziroma možganski nevihti kot eni najbolj znanih kreativnih tehnik, ki jo je v 50-letih prejšnjega stoletja kot prvi omenil Alex Osborn (več o tehniki si lahko preberete v njegovi knjigi Applied Imagination). Ključni problem pri možganskem vihranju se pojavi, kadar člani skupine izhodišča dobijo prepozno v vpogled in na možgansko nevihto pridejo povsem nepripravljeni. Zato nasvet, da svoje sodelavce o primeru in naročniku seznanite vsaj nekaj ur pred napovedanim brainstormingom, nikakor ni odveč. Dobra tehnika je tudi ta, da odgovorni za pripravo projekta analizira izhodišča, pripravi smernice za izvedbo in osnovno zasnovo strategije ali ponudbe, ki jo nato razpošlje vse sodelavcem nekaj ur pred možgansko nevihto. Med skupnim neformalnim srečanjem pa nato dodelate še tiste najbolj kreativne ideje, da bo vaša kampanja res udarna.

5. Nenehno iskanje navdihov
Za kreativce ni dovolj le vsakodnevno prebiranje časopisov in spremljanje drugih medijev (pri čemer je potrebno zajeti čim širši spekter področij in tematik), temveč je bistvenega pomena tudi iskanje navdihov na umetniških razstavah in v gledališčih, strokovnih konferencah, med ogledi filmov, prebiranjem knjig, obiski festivalov ipd. Eden najboljših nasvetov je, da vedno, ko zasledite letak, ponudbo, sporočilo za medije, program dogajanja …, ki vas resnično pritegne, tega shranite in tako ustvarite »škatlo navdiha«. Za digitalne navdihe, ki prispejo v obliki e-mailov, pa si lahko organizirate tudi elektronsko mapo z zbranimi navdihi. Tako si boste vedno, ko doživite ustvarjalno blokado, spomin lahko osvežili z zanimivimi že narejenimi projekti ter jih prilagodili oziroma nadgradili po vaši meri.

6. Strokovno izpopolnjevanje
Nobena, še tako kreativna in originalna ideja ne bo zaživela, če nimate ustreznega predznanja za njeno izvedbo. Izobraževanje na področju stroke je bistveno, saj predstavlja predpogoj za vsakršno nadaljnje ustvarjanje in izvedbo projektov. Z obiskovanjem strokovnih dogodkov, prebiranjem strokovne literature, mreženjem z ljudmi s področja in nenehnim izobraževanjem boste razvijali strokovne spretnosti, ki so ključnega pomena za generiranje novih idej in ustvarjanje priložnosti na področju odnosov z javnostmi. Pri tem pa ne pozabite – tudi najizkušenejši strokovnjaki morajo v sebi ohraniti navdušenje, radovednost in obilico odprtega duha, ki je značilen za karierne začetnike, neobremenjene z zavrnitvami, vzponi in padci. Kreativnost namreč ne pozna meja, meje so v vaših glavah le, če jim vi to dopustite.

Za nadaljnje branje:
Green, Andy. 2010. Creativity in Public Relations, Fourth Edition. London in Philadelphia: Kogan Page.