Na področju odnosov z javnostmi je bilo leto 2016 izredno zanimivo; polno svežih trendov, navdušujočih novosti in nepričakovanih izzivov, ki jih je prineslo spreminjajoče se okolje. Pet najbolj zanimivih sprememb, po katerih si bomo zapomnili preteklo leto in bodo zagotovo vplivale na razvoj v 2017, smo zbrali v tem prednovoletnem zapisu.

Odnosi z javnostmi so veliko več od odnosov z mediji
Čeprav gre za trditev, ki smo jo komunikatorji dodobra razumeli že mnogo pred prihodom 2016, je tudi letošnje leto minilo v njenem mantranju. Ogromno časa in energije smo namreč namenili temu, da smo naročnike izobraževali, kako v agencijah delamo še veliko več od pisanja sporočil za javnost in pošiljanja teh medijem. Mediji zagotovo so eden izmed učinkovitih komunikacijskih kanalov, s pomočjo katerih lahko dosežemo ciljne javnosti, vendar gre za podoben pristop, kot če bi dandanes ostajali v stiku s prijatelji le s pomočjo stacionarnega telefona. V letu 2016, ko obstaja ogromno različnih, pogosto precej prepletenih sfer komuniciranja, zanašanje na zgolj eno izmed njih tako zagotovo ni najbolj smiselno.

Zavladale so video vsebine
V letu 2016 so tudi v odnosih z javnostmi v Sloveniji dokončno zavladale vizualne vsebine. Četudi smo z uporabo različnih infografik in digitalnih predstavitev pričeli že nekaj let nazaj, so se letos vse naše misli vrtele okoli video posnetkov. Slednje je bilo še posebej izrazito pri digitalnemu komuniciranju, saj so kratki videi prevzeli skoraj vse obstoječe kanale. Zagotovo je veliko vlogo pri tem odigral tudi nenaden poskok v priljubljenosti Snapchata (in kasnejša nadgradnja Instagrama), kar smo hitro zagrabili tudi komunikatorji in z njegovo pomočjo pričeli nagovarjati milenijsko generacijo. Ob vsem tem pa nas je k uporabi video materialov še dodatno spodbudil podatek, da si ljudje zapomnimo samo 20 % tistega, kar preberemo in kar 83 % vsebine, ki nam je predstavljena vizualno.

Ambasadorje so izrinili »influencerji«
Se še spomnite trenutka, ko smo ugotovili, da so ambasadorji – slavni posamezniki ali priznani strokovnjaki, ki v javnosti kar se le da kredibilno zastopajo posamezno blagovno znamko – čudežni ključ od vrat naših ciljnih publik? Od takrat je minilo že kar nekaj let, v tem času pa se je tudi celoten princip ambasadorstva precej razvodenel in žal tudi izrabil. Posledično so v letu 2016 ambasadorje izrinili digitalno modernejši in zaupanja vrednejši »influencerji« (digitalni vplivneži). To so načeloma povsem običajni posamezniki, sicer z močno bazo na družbenih omrežjih, ki s svojimi sledilci delijo izkušnje glede posameznega produkta ali storitve, izredno priljubljeno pa je postalo tudi smiselno umeščanje izdelkov na njihove utrinke iz vsakodnevnega življenja. Zakaj je »influencerstvo« doživelo takšen uspeh, enostavno pojasnimo s podatkom, da kar 92 % potrošnikov najbolj verjame priporočilu prijatelja (pa čeprav gre za digitalnega).

Komunikatorji smo se prelevili v pripovedovalce zgodb
V letu 2016 je tudi marsikateri naročnik dokončno spoznal, da gola dejstva, suhoparne izjave in številke v takšni ali drugačni obliki ne pijejo več vode, saj ljudje hrepenimo po zgodbah. Vsakič, ko nam nekdo reče: »Moram ti povedati zgodbo,« se naše zenice razširijo, obrazne mišice napnejo, naša pozornost pa bliskovito naraste, ob vsem tem pa so še človeški možgani sprogramirani tako, da veliko lažje iz spomina prikličejo zgodbe kot pa podatke. Dobri komunikatorji so od nekdaj tudi dobri in vešči pripovedovalci zgodb, le da smo v letu 2016 »storytelling« (pripovedovanje zgodb, zgodbičenje) dokončno vpeljali ne le v vsebinski marketing (»content marketing«), znamčno novinarstvo (»brand journalism«) in izvirno oglaševanje (»native advertising«), temveč prav v vsako poro našega delovanja. Ob tem pa smo si zadali, da naše ciljne uporabnike neprestano presenečamo z dobrimi zgodbami, ki so začinjene z ravno pravo mero vznemirjenja.

AVE-ju se je pričel majati stolček
Strokovnjaki po svetu si že več let belijo glavo s problematiko, kako meriti učinke komuniciranja, v preteklem letu pa smo se s to pomembno temo podrobneje pričeli ukvarjati tudi sami, posvečena pa ji je bila tudi 19. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi. Številni strokovni argumenti so dokončno premagali negotove razloge, ki so upravičevali ustaljene načine merjenja, in postalo nam je kristalno jasno, da številčni kazalniki resnično dajejo lažne občutke dosežkov ter še zdaleč ne prikazujejo dejanskih rezultatov našega dela. Stvari so se tako pričele obračati na bolje. S skupnimi prizadevanji, predvsem pa vztrajnostjo in potrpežljivostjo, smo vsak dan bližje realnejšim merskim tehnikam in prepričani smo lahko, da bo tudi AVE (»advertising value equivalent«, oglaševalska protivrednost medijskih objav) kmalu le še grenak spomin.