V skoraj dveh mesecih spopadanja z virusom in dobrem mesecu, ki ga je večina (pre)živela v varnem zavetju domače pisarne, smo se prebili čez začetno krizno upravljanje in kasnejši proces prilagajanja na novo realnost. Kot je bila celotna situacija in njene razsežnosti za vse povsem nova in polna vprašanj, je tudi prihodnost izjemno negotova in bo terjala neprestano prilagajanje.

Pomen komuniciranja in odnosov z javnostmi se je v očeh mnogih, vsaj upam, v tem času izkazal kot bistven, področje pa tako, da se vanj izplača vlagati že v času miru in blagostanja. To je lahko nenazadnje tudi eden od naukov soočanja s korona krizo. Naučimo se lahko tudi, da se komuniciranje nikoli ne konča. Kljub spremenjenemu okolju, načinu dela in trenutni negotovosti je v večini primerov še vedno potrebno in priporočljivo komunicirati. Odnosa s potrošniki enostavno ne gre zapraviti, pa čeprav svojih izdelkov ne ponujamo v spletni trgovini. Prav v času korona krize še bolj iščemo rešitve, informacije in smo dovzetni za povezovanje z blagovnimi znamkami, če nas slednje navdušijo. Način našega komuniciranja bo na različne javnosti pustil trajen vtis.

Komuniciranje podjetij mora biti v luči korona krize prilagojeno. Govoriti o svojem izdelku, ki v času epidemije ne prinaša zdravja oziroma rešitve, kot najpomembnejši in nepogrešljivi stvari, je v večini primerov strel v koleno. Sledenje zastavljenim načrtom komuniciranja in komunikacijskim sporočilom oziroma kampanjam ravno tako ne bo prineslo rezultatov. Prilagoditev na nove razmere je ena glavnih nalog komunikatorjev, vključevati pa mora tudi posvečanje večje pozornosti in empatije do zaposlenih. Pri tem moramo pokazati tudi veliko mero prilagodljivosti, saj enostavno ne vemo, kako dolgo bomo obtičali v trenutni situaciji.

Agencija Red Havas je s podatki z vsega sveta identificirala pet komunikacijskih trendov v času koronavirusa:

Ujeti pozornosti ujetnikov

Izhod na prosto je odsvetovan, zaradi česar več časa preživimo doma, več časa preživimo pred televizijo, več beremo o dogajanju po svetu. A kaj, ko vse zgodbe gledamo zgolj skozi prizmo virusnih obolenj. Ključna naloga komunikatorjev je, da svoja sporočila prikrojijo tako, da bodo medijem in poročevalcem zanimiva ter nenazadnje za uporabnika relevantna tudi v času, ko ga zanima le, kako ostati zdrav in preživeti karanteno z dovolj toaletnega papirja.

Empatija

Podjetja so morala v realnem času in neznani situaciji prilagoditi svoj ton in način komuniciranja. Podati so morala relevantne informacije brez nepotrebnega leporečja in obenem javnostim ponuditi roko v boju proti koronavirusu. Tudi, če pomoč predstavlja sporočanje idej za telovadbo v dnevni sobi in opozarjanje na nujnost upoštevanja nasvetov pristojnih institucij – #ostanidoma. Neprilagojeno komuniciranje so potrošniki bolj kot kadarkoli prej zaznali kot brezčutno in neprimerno, posledično pa so se čustveno oddaljili od blagovne znamke.

Nazaj k osnovam družabnosti

Na družbenih omrežjih, seveda. K njihovi uporabi so nas tokrat spodbujali tudi državni uradniki. Razumljivo se je večina podjetij posvetila aktivnostim na Facebooku, Instagramu, Tik Toku ipd. Pozive k nakupom je pogosto ali vsaj v večji meri zamenjalo spodbujanje k izkoriščanju ponujenega časa z družino, ohranjanju pogovorov in skrbi za sočloveka oziroma najbolj ranljive. Korona kriza nas je privedla do tega, da se, predno pritisnemo gumb »objavi«, vprašamo, kako to pomaga tistemu, ki bo zadevo videl ali ji prisluhnil.

Vpliv na vplivneže

Medtem ko so potovanja in modni trendi ter z njimi povezani vplivneži trenutno na stranskem tiru, so kuharski nasveti, domače vadbe in namigi, kako zadržati otrokovo zbranost, deležni veliko več pozornosti. Ob številnih izzivih na družbenih omrežjih morajo tudi digitalni vplivneži premisliti o svojih aktivnostih. Nepremišljeno komuniciranje lahko privede do močnega upada sledilcev in posledično težje pridobivanje njihove vpletenosti po koncu krize. Še enkrat več pa se kaže, da največ pridobijo tisti, ki prikazujejo realno in pristno sliko svojega vsakdana.

Kombinacija realnega in virtualnega/digitalnega

Realna izkušnja koncerta, športnega dogodka in podobnih srečanj velikega števila ljudi se trenutno zdi zelo oddaljena. Kot vsaka kriza tudi ta predstavlja priložnost, da se procesi na področju prehoda v virtualni svet še pospešijo. Zavedanje, da lahko marsikateri sestanek, brainstorming ali pogovor brez težav in učinkoviteje opravimo na Skypu, Zoomu ali FaceTimeu, bo, upam, da najmanj, kar bomo odnesli nazaj v »normalne« okoliščine. Čeprav obiskov velikih dogodkov v živo nikoli ne more nadomestiti digitalni svet, se zmožnosti sodobne tehnologije vendarle kažejo kot izjemna priložnost za dodatno povezovanje z javnostjo. Velikonočnemu koncertu Andree Bocellija je na spletu prisluhnilo 2,8 milijona ljudi, nekatere vinoteke ponujajo virtualne izkušnje degustacije in tudi številne druge organizacije so iznašle nove načine, kako ostati v stiku s svojimi deležniki.

Komuniciranje se je torej spremenilo. Predvsem se je v veliki meri usmerilo v pomoč ljudem in preživetju. V prvi fazi soočanja z epidemijo se je veliko prostora in volje, tudi medijske, namenilo donacijam podjetij, kar je eden od pokazateljev, da se ta zavedajo svoje vloge v okolju, v katerem delujejo. Kot kaže, nekateri ukrepi še nekaj časa ne bodo zapustili našega vsakdana, zato bo potrebno tudi v prihodnje najti načine, kako uspešno in učinkovito pristopiti k različnim javnostim.

Za tiste, ki so tudi v času epidemije skrbeli za to, da življenje še naprej teče – da nam je na voljo hrana, da lahko natočimo gorivo, da lahko gledamo televizijo in uporabljamo internet ter kličemo sorodnike, prijatelje in znance – bo prehod v naslednjo fazo s komunikacijskega vidika lažji, saj so lahko veliko dobrega za svoje deležnike postorili že v času največje krize. Za tiste, ki so komunikacijske aktivnosti opustili, bo nadaljevanje težje, saj lahko pričakujejo, da ne bo veliko posameznikov, ki bodo korona krizo zlahka odmislili in se pretvarjali, da se ni zgodilo nič.

Raziskava agencije Red Havas je na voljo na povezavi: https://redhavas.com/red-havas-releases-new-predictions-about-what-communicators-can-expect-post-pandemic/