Svet in z njim komuniciranje se vseskozi spreminjata, naloga svetovalcev za odnose z javnostmi (in komunikatorjev nasploh) pa je, da ostanemo na tekočem s trendi v industriji. Da bomo vedno pripravljeni na novosti, potencialne izzive pa tudi priložnosti, si poglejmo nekaj najpomembnejših komunikacijskih trendov, s katerimi se povečini že soočamo ali pa želimo biti nanje pripravljeni.

1. E-pitchi in sporočila za javnost postajajo nekoliko passe

Marsikomu se to zdi precej drzna trditev, a vendar – klasično pošiljanje sporočil za javnost že nekaj časa ne dosega več takšnih rezultatov kot še pred nekaj leti. Eden izmed trendov je tako zagotovo »decentraliziran PR«, kar pomeni, da ključna sporočila podjetja v javnost prehajajo prek številnih (zaupanja vrednih) platform in virov. To so na primer družbena omrežja podjetij (Apple na Twitterju), družbena omrežja direktorjev in vidnejših obrazov podjetij (Elon Musk na Twitterju) … Ob vsem tem je sporočilo za javnost še vedno ključno orodje, ki pa mora biti prilagojeno posameznemu mediju in platformi ter čim bolj direktno in jedrnato. Za komunikatorje je torej pomembna pristnost, osebni pristop in obvladovanje vse več platform, po katerih lahko širimo sporočilo in glas o določeni blagovni znamki. Pomembno je, da ne govorimo promocijskega žargona, ampak oblikujemo močne zgodbe, da smo transparentni in da medijem ponudimo neko dodano vrednost. 

2. Mediji iščejo poglobljene vsebine

Pri pošiljanju sporočil za javnost in pripravi vsebin za medije je pomembno, da generiramo vsebine, V katerih bodo novinarji prepoznali dodano vrednost. To je še zlasti pomembno danes, ko na urednike in novinarje vse bolj pritiskajo trženjski oddelki. Vsebina, ki jo pripravljamo, ne sme biti oglas o kampanji ali blagovni znamki, ampak koristna vsebina za določen tip medija. Zato je pomembno, da raziščemo, kakšne vsebine medij pokriva, naredimo raziskave, zberemo pomembne in zanimive podatke o tem, kar želite spraviti v medij … zelo pomembno je, da skušamo pritegniti, zabavati in izobraževati. Vsako trditev razložimo in podkrepimo z dokazi ter zanimivimi podatki.

3. Avtentičnost vplivnostnega marketinga

Ljudje se odločamo na podlagi zaupanja, zato kampanje z vključevanjem vplivnežev lahko povečajo družbeni dokaz blagovne znamke in angažma ter posledično spodbudijo uspeh kampanje. Da pa bi razumeli vplivnostni marketing, moramo najprej razumeti, kaj pomeni vpliv. Ni vsak ustvarjalec vsebine tudi vplivnež, zato se zares verodostojna partnerstva začnejo z ugotavljanjem, kdo in kaj resnično vpliva na naše občinstvo, nato pa začnemo delati na izgradnji odnosov. Najmočnejši odnosi pogosto ne bazirajo na honorarju, ampak vplivneža pritegnemo zato, ker verjame v to, kar verjamemo mi.

4. Vzpon podkastov

Podkasti so vse bolj razširjeni in dokazano učinkoviti pri nagovarjanju naših ciljnih skupin. Ljudje jih poslušamo med potjo, v avtomobilu, na sprehodu, med vadbo in domačimi opravili. Podkasti so učinkovita platforma za “pripovedovanje zgodb”, saj občinstvu ponujajo možnost poslušanja poglobljenega pogovora o blagovni znamki in ustanovitelju. S podkasti lahko zares učinkovito dosežemo naše ciljno občinstvo, ker okoli 80 % poslušalcev posluša vse ali večino epizod iz svojih najljubših podkast oddaj.

5. Poudarek na vključevanju, raznolikosti in ozaveščanju

Vse pomembneje postaja, da pri snovanju kampanj upoštevamo raznolikost identitet, spolov, kulturni in politični kontekst ter družbene spremembe. Pomembno je spodbujanje družbene zavesti in sodelovanje, v ospredju pa so osebne in blagovne znamke, ki se upajo izpostaviti in zavzeti neko stališče. To pomeni, da morate dobro raziskati in (s)poznati svoje občinstvo ter biti posebej pazljivi pri tem, kako postavljate in gradite odnose s svojo skupnostjo.

6. Osredotočenost na generacijo Z

Pri komuniciranju je ključno vedeti, koga naslavljamo, kdo je naša ciljna skupina. Danes moramo strokovnjaki za odnose z javnostmi veliko pozornosti nameniti generaciji Z – ker je to naslednja generacija potrošnikov, ki predstavlja tudi znaten del »glasu ljudstva«. Generacija Z podira rekord v izpostavljenosti internetu, kjer prevladujeta digitalno komuniciranje in digitalni marketing. Pomembno je, da naredimo analizo te generacije z vsemi njenimi trendi, interesi, vzroki, strastmi, metodami in priljubljenimi kanali komuniciranja. Generacija Z v ospredje postavlja pristnost in ima edinstveno sposobnost, da hitro zazna neavtentične vsebine.

7. Delo od doma

Ob prihodu pandemije Covid-19 je veliko ljudi pričelo delati od doma, sprememba, ki vpliva tako na medije kot tudi strokovnjake za odnose z javnostmi, pa se je obdržala še do danes. Trend se tukaj nanaša predvsem na spremenjeno delovno etiko, zato je pomembno, da smo pozorni na spremenjene urnike, pa tudi naslove; novinarji, ki že prej pogosto niso delali v okviru ustavljenih delovnih ur, sedaj pogosto niti ne delajo več v uredništvih, zato moramo pred pošiljanjem materialov in paketov, preveriti, ali jih bo novinar zares prejel (do določenega časovnega roka). Prav tako moramo razmisliti, kdaj pošiljati sporočila za javnost, pitche ipd, da bomo svojo vsebino kar najbolje predstavili novinarju.