V agencijskem delu je odnos med naročnikom in agencijo specifičen, unikaten in med posameznimi naročniki pogosto težko primerljiv. Za uspešno sodelovanje je treba vložiti veliko truda in dela, še posebej na začetku. Čeprav jih je pogosto težko slišati in se lahko s tem celo ogrozi sodelovanje, je tudi izpostavljanje slabih stvari in soočanje naročnika z (bridko) resničnostjo nujno za uspešno sodelovanje.

Vsak, ki je izkusil agencijsko delo, bo verjetno pritrdil, da nam naročnik včasih pošteno »dvigne pritisk«, da težko »razume, kaj mu želimo povedati« in da »noče slišati, kar mu govorimo«. A prav je, da mu to vseeno povemo. V sodobnem svetu poplave informacij in možnosti pogosto slišimo, da je za uspeh potrebno vseskozi siliti izven cone udobja. S tem, ko smo do naročnika iskreni, tudi če tega, kar govorimo, v resnici noče slišati, ustvarjamo dodano vrednost, pridobivamo na zaupanju in dokazujemo, da se na nas vedno lahko zanese, ko bo potreboval realno oceno in mnenje. Kot prijatelj, na katerega lahko vedno računaš, da ti bo »nalil čistega vina«.

Kot svetovalci na področju komuniciranja moramo svoje naročnike voditi k izpolnjevanju njihovih ciljev, tako poslovnih kot komunikacijskih. Včasih to pomeni, da se ne strinjamo z njihovo izhodiščno idejo. In predstaviti drugačno mnenje nikakor ni lahko. Je pa veliko lažje, ko imamo z naročnikom vzpostavljeno veliko mero medsebojnega zaupanja, ko poglobljeno razumemo njihov ustroj in način ter področje dela, ko jim ponudimo konstruktivno kritiko, torej ne samo »kritiziramo«, temveč ponudimo alternativno, boljšo rešitev.

Zaupanje kot osnova za dobro sodelovanje

Če ni zaupanja, potem bo težko razviti dobro sodelovanje. Predvsem v začetku je pomembno, da jasno postavimo cilje in jasno komuniciramo pričakovanja, da ne pride do napačnega razumevanja oziroma dojemanja dometa komunikacijskih aktivnosti. Z odprtimi kartami in iskrenostjo si lahko tako kot v zasebnem življenju tudi v poslu pridobimo prepotrebno zaupanje in spustimo sočloveka ali partnerja v poslovnem smislu še bliže.

Zaupanje pa je uvod v to, da začnemo dodobra spoznavati naročnikovo okolje, njegov delovni proces in nenazadnje pridobimo poglobljen uvid v določeno področje dela oziroma industrije, v kateri deluje. Poznavanje okolja nam omogoča, da sestavimo popolno sliko in dejansko lahko dobro svetujemo samo ob predpostavki, da poznamo celotno situacijo. Naročnikom tako lahko ponudimo vidik tretje, neodvisne strani, ki nudi objektivnost in s tem pomembno pripomore k oceni obstoječe situacije ali načrtu, ki ga pripravljamo. Poznavanje okolja je ključno tudi pri strateškem načrtovanju komunikacijskih aktivnosti, ki naročniku prinese sistematizacijo komuniciranja in določa jasno pot do doseganja ciljev. A tega ne moremo doseči, če nimamo uvida na naročnikovo stran oziroma ne poznamo njegovega okolja.

Z zaupanjem in poznavanjem okolja imamo izpolnjena predpogoja za svetovanje in iskanje oziroma ponujanje rešitev. V končni fazi to naročnik od nas tudi pričakuje. Ko včasih slišim pomisleke, zakaj podjetja ali posamezniki sploh najemajo zunanje sodelavce s področja odnosov z javnostmi, se spomnim ravno na to. Da lahko kot zunanji sodelavci, ki so obenem opolnomočeni z znanjem in poznavanjem, ponudimo drugačno perspektivo, novo idejo. Da ne govorimo vedno tisto, kar naročnik želi slišati. Da ohranimo realen in neodvisen pogled, trdno stojimo na tleh in objektivno ocenjujemo situacijo ter ponudimo najbolj optimalno rešitev.

Pomembno je, da so nam pri delu vedno v interesu le najboljši rezultati za naročnika in izpolnjevanje njegovih ciljev ter poslanstva. Za doseganje tega je pogosto potrebno najprej slišati nekaj, česar si ne želimo.