Konec maja so bili objavljeni rezultati največje mednarodne raziskave o strateškem komuniciranju in odnosih z javnostmi Evropski komunikacijski monitor, v kateri je sodelovalo skoraj 2.700 komunikatorjev iz 46 držav, tudi Slovenije.

Rezultati raziskave kažejo, da se komunikacijska stroka v Evropi sooča z naraščajočim nezaupanjem, vendar pa različni zagovorniki organizacij in umetna inteligenca ponujajo nove priložnosti. Zato tudi ne preseneča, da so anketiranci za največji strateški izziv stroke v naslednjih treh letih postavili prav krepitev in ohranjanje zaupanja (38 %). Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila hitrost in obseg pretoka informacija (33 %) ter iskanje novih načinov za ustvarjanje in distribucijo vsebin (32 %).

Koliko ljudje zaupajo komunikatorjem?

Zasičenost današnjega informacijskega okolja je pripeljala do splošnega upada zaupanja javnosti v medije (in novinarje), letošnja raziskava pa je pokazala, da so temu podvrženi tudi drugi komunikatorji in nenazadnje sama stroka. Pri tem pa je opazen zanimiv paradoks. Komunikatorji namreč ocenjujejo, da področje odnosov z javnostmi uživa nizko stopnjo zaupanja javnosti, česar pa ne potrjuje zaznano zaupanje v njihovo delo in delo njihovih oddelkov. Anketiranci tako ocenjujejo, da panogi zaupata le dve tretjini vodstvenih delavcev (67 %), manj kot polovica blogerjev in vplivnežev (47 %), zgolj 39 % novinarjev in še manj, le 29 % običajnih ljudi. Po drugi strani pa ocenjujejo, da njihovemu delu zaupa 85 % vodstvenih delavcev oziroma naročnikov, 73 % novinarjev in 70 % splošne javnosti ter 68 % vplivnežev in blogerjev.

Raziskava je pokazala še nekaj zanimivega. Po mnenju anketirancev javnost bolj kot poklicnim komunikatorjem zaupa nekaterim drugim predstavnikom in zagovornikom organizacij. Na prvo mesto so postavili zunanje strokovnjake, za katere ocenjujejo, da jim zaupa kar 70 % ljudi, sledijo jim vodstveni predstavniki organizacij, kot so generalni direktorji, člani uprav in vodstveni kader (66 %), in drugi podporniki, kot so stranke in kupci (63 %).

Večina komunikatorjev prepričana, da bo umetna inteligenca spremenila stroko

Umetna inteligenca je že nekaj časa prepoznana kot eden od dejavnikov, ki bodo pomembno vplivali na strateško komuniciranje, kar potrjujejo tudi rezultati letošnje raziskave. Kar 77 % anketirancev namreč meni, da bo umetna inteligenca spremenila celotno komunikacijsko stroko, pa vendar jih zgolj 15 % ocenjuje, da so na tem področju ustrezno strokovno podkovani. Vzrokov za tako nizek odstotek je več: 56 % jih meni, da je težko zagotoviti ustrezne kompetence komunikatorjev, 54 % pa jih ocenjuje, da so glavne ovire informacijska tehnologija, proračuni in organizacijska struktura. Sicer pa imajo komunikatorji iz različnih sektorjev o tem različno mnenje: nevladne organizacije med pomembnejše postavljajo organizacijske izzive, agencije pa motivacijo zaposlenih.

V zadnjih treh letih najbolj zrasla vloga družbenih medijev

Kar 77 % anketirancev je odgovorilo, da je v zadnjih treh letih najbolj zrasel pomen družbenih medijev (shared media), 57 % anketirance izpostavlja naraščajoč pomen prisluženih medijev (earned media), 54 % pa pomen lastnih medijev (owned media). Na zadnjem mestu so plačani mediji (paid media), ki so postali pomembnejši zgolj za 38 % komunikatorjev, po drugi strani pa jih kar 36 % meni, da so postali manj pomembni. Sponzoriranih objav na družbenih medijih se poslužuje 53 % podjetij in agencij. Mnogi se odločijo tudi za sodelovanje z vplivneži ali t. i. vplivnostni marketing, ki je v zadnjih nekaj letih postal pomembno orodje za komuniciranje s ciljnimi javnostmi.